Kmetijska ministrica bi več državnih gozdov, Mesec bi espeje silil v zaposlitev, Bešič Loredan obdan z bivšima ministroma

Pred parlamentarnimi odbori so se predstavili še zadnji ministrski kandidati; za kmetijstvo Irena Šinko, za infrastrukturo Bojan Kumer, delo Luka Mesec, okolje Uroš Brežan, zdravje Danijel Bešič Loredan in za kulturo Asta Vrečko.

Kandidati so za svoje kandidature dobili pričakovano podporo in s tega vidika ni bilo presenečenj. Vsebinsko pa se vidi razlike v ekipi in razumevanju delovanja ter nalog države. Obenem pa je vedno bolj očitno tudi dojemanje razlike med predvolilnimi obljubami in realnostjo vladanja.

Bojan Kumer: "Opolnomočenje posameznika pomaga pri preobrazbi skupnosti."

"Če bi moral izbrati eno besedo, ki opiše program naše stranke, koalicije in vlade na področju zelenega prehoda, je to opolnomočenje. Opolnomočenje posameznika pomaga pri preobrazbi skupnosti, opolnomočenje skupnosti pa dosega razvojne cilje, če želimo živeti v čistem in prijaznem okolju," je poudaril kandidat za ministra za infrastrukturo Bojan Kumer.

V drugem naložbenem ciklu bi želel nadgraditi obstoječe proge za krajše potovalne čase potniških vlakov. V železniškem sektorju vidi razvojne možnosti in priložnost za gospodarstvo ter skupnost. Za vsako tono blaga, ki se ne prevaža po cesti, temveč po železnici, se korenito zmanjšujejo emisije CO2. Zato se bo zavzemal za razvoj železniškega omrežja, v jutranjih in popoldanskih konicah je treba po njegovih besedah ljudem omogočiti komfortno možnost migracij, ustrezno frekvenco vlakov in konkurenčnost potovalnega časa javnega prometa proti osebnemu avtomobilu.

Glede novega bloka jedrske elektrarne je v odgovoru na vprašanja članov odbora Kumer dejal, da bi pri tako veliki naložbi treba preveriti mnenje ljudi in tega sam ne bo ignoriral. Prav tako bo potrebnih več podatkov, v koalicijski pogodbi pa imajo zapisano tehnologijo malih reaktorjev, ki po njegovih besedah obetajo. Podpira pa dejstvo, da se je samo umeščanje v prostor že začelo, saj gre "za zamuden proces".

Irena Šinko: "... treba bo povečati delež državnih gozdov."

V predstavitvi je povedala, da mora biti kmetovanje v Sloveniji trajnostno s poudarkom na ekonomski učinkovitosti pridelave, varovanju okolja in socialni vzdržnosti. Na področju gozdarstva je treba povečati dodano vrednost lesa, na področju prehrane pa nadaljevati promocijo slovenske hrane, je povedala.

"Hrana naj bo pridelana lokalno, varno in na čim bolj tradicionalen način. Oskrba mora biti nemotena in z večjo dodano vrednostjo. Vzpostaviti moramo učinkovit nadzor nad izvorom hrane. Kmetijsko pridelavo moramo spremeniti na način, da bo do okolja prijazna, raba naravnih virov ne sme imeti škodljivih posledic, ostane naj podnebno nevtralna. Ohranjati moramo biotsko raznovrstnost." je Irena Šinko dejala v predstavitvi pred člani matičnega odbora DZ.

Šinko je dejala, da je ključno, da slovenski gozdovi ostanejo odprti in gibanje po njih prosto. Kljub vsemu pa bi bilo treba sankcionirati obiskovalce, ki v gozdovih povzročajo škodo in v gozd odvažajo smeti. "Kot velik problem vidim razdrobljeno lastniško strukturo zasebnih gozdov." Od ustanovitve SIDG leta 2016 se je veliko govorilo o gozdnolesnih verigah in ustanavljalo lesnopredelovalne centre za doseganje čim višje dodane vrednosti lesa in lesnih proizvodov. A prizadevanja za povečanje dodane vrednosti so po njenem ostala na papirju.

Luka Mesec: "Revščina, prekarnost in birokratizacija, so tri krize, ki jih je potrebno začeti reševati najprej."

"Če pogledamo zadnja leta, bomo videli zelo jasne signale in zanke, da se naša socialna država in socialna ureditev krhata," je opozoril koordinator stranke Levica Luka Mesec.

Kot je poudaril, je prvi takšen signal revščina. "Revščina je pereča med praktično vsemi prejemniki socialne pomoči, med invalidi, pojavlja se med upokojenci, 28 tisoč jih je lani prejemalo pomoč Karitasa in Rdečega križa, revščina se pojavlja tudi med prekarci," je naštel.

Vendar pa je Mesec, kot kandidat za ministra za delo, podal tudi zanimivo videnje razredne razporeditve v družbi. Tako je med drugim dejal: "Sodobni srednji razred je eksistenčno odvisen od obstoja socialne države in če bomo dopuščali, da socialna država upada še naprej, bo z njo propadel tudi srednji razred."

Veliko pozornosti pa bo kot minister očitno namenjal tudi razvoju sindikatov. "Za socialni dialog potrebujemo sindikate in pri nas imamo s tem hud problem. Razvite državo imajo stopnjo sindikaliziranega dela visoko, na Islandiji 90 % in na Švedskem 70 %. Pri nas pa je že pod 30 %. Z Levico na ministrstvu dobivajo sindikati in organizirano delo sogovornika in pomagali jim bomo, da postavijo svojo organiziranost nazaj," je dejal kandidat. Kako naj bi se to izvajalo, pa ostaja nejasno.

Dolgotrajno oskrbo pa, poleg z že načrtovanimi okrepi, Mesec želi reševati tudi z revitalizacijo podeželja, kot je sam to poimenoval. Namreč stanovanja zunaj urbanih središč naj bi preuredili v oskrbovana stanovanja in bi se jih uporabljalo za dolgotrajno oskrbo. Čigava stanovanja, na kakšen način in s katerimi sredstvi, pa kandidat ni predstavil.

Velika tema predvolilnih soočenj so bila stanovanja in stanovanjska problematika, kjer so stranke obljubljale več deset tisoč stanovanj. "V koalicijsko pogodbo smo zapisali, da bomo zagotovili in ne zgradili 20 tisoč najemnih stanovanj do leta 2030. Stanovanja bomo zagotovili deloma prek gradnje novih nepremičnin, deloma pa z aktivacijo obstoječega fonda. V tej točki ne morem in ne znam povedati, kaj je realistično do leta 2026, ker imamo v resnici na nepremičninskem trgu tak kaos, da nimamo niti realnih ocen, koliko stanovanj je praznih, katera se oddajajo, katera se oddajajo na črno …" je svoje predvolilne obljube skušal pojasniti Luka Mesec.

https://twitter.com/_GIIG_/status/1531931529307475969

"Zakon o dohodnini bomo razveljavili v vseh točkah, razen v delu, ki se nanaša na dvig splošne olajšave. Nižanje davkov ni način, kako zvišati plače. Te je treba gledati iz vidika bruto zneska. Če nižamo bruto znesek zato, da povišamo neto znesek, nismo nič naredili, saj smo samo dvignili individualno potrošnjo. Izboljšati moramo produktivnost gospodarstva," je na vprašanja poslancev o spremembah obstoječe zakonodaje dejal Mesec.

V isti sapi je napovedal še spremembo Zakona o delovnih razmerjih na način, da se bodo s.p.-ji, ki delajo samo za eno stranko, pri tisti morali zaposliti.

"Pri pokojninski reformi je naša vstopna točka odpravljanje revščine. Sam se ne strinjam z oceno OECD, da je naš sistem predrag. Mi damo za pokojnine okoli deset odstotkov BDP, v Avstriji pa od 13 do 14 odstotkov. Torej dajo za tretjino več od nas za pokojnine. Pa nimajo nobenih težav," je poudaril Mesec.

Uroš Brežan: "Za odpadke, ki jih proizvajamo, moramo poskrbeti sami."

Kandidat za ministra za okolje in prostor Uroš Bržan je med ključnimi področji, ki jih pokriva MOP, nato izpostavil: varstvo okolja, ohranjanje narave in vode, investicije in prostorsko načrtovanje ter soočanje s podnebnimi spremembami.

"Uspešnost prehoda v trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo bo močno odvisno od zanesljivosti oskrbe s surovinami," je dejal Brežan. To pomeni, da bo potrebno zmanjševati rabo snovi in energije ter bolje izkoriščati sekundarne surovine in odpadke. "Za odpadke, ki jih proizvajamo, moramo poskrbeti sami," je dejal Brežan, ki ne podpira odvisnosti pri urejanju problematike od tujih držav. Ob tem ne izključuje možnosti, da se odpadke sežiga "v skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi in predhodnim sortiranjem".

Napovedal je tudi učinkovito ravnanje z blatom iz čistilnih naprav in vsaj delno izrabo fosforja. "Uvedli bomo kavcijski sistem za embalažo pijač ter preučili možnost kavcijskega sistema tudi za ostale vrste odpadkov."

Pohvalil je delo dosedanje vlade pri načrtu za okrevanje in odpornost in rabi sredstev evropske kohezijske politike. "Na področju voda imamo v načrtu razvojnih programov predvidenih 310 milijonov evrov za investicije v poplavno varnost in izboljšanje vodne infrastrukture," je spomnil. Pravi se mu zdi tudi začrtan partnerski pristop z občinami. Ključen izziv je upravne postopke izvesti do konca leta 2023, investicije pa do konca leta 2025. "To bo težka naloga," je priznal.

Pri stanovanjski politiki je obljubil sprejem in implementacijo strategije prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050, ki jo bo potrebno nadgraditi z akcijskim načrtom.

"Izdelali bomo celovit načrt za prenovo stanovanjskega fonda, okrepili delovanje Stanovanjskega sklada RS ter podprli druge alternativne modele financiranja, ki bodo osnova za zagotovitev 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030," je dejal. Med nalogami je tudi digitalizacija oz. ureditev katastrskih evidenc, kar bi omogočilo tudi pravičen nepremičninski davek.

Danijel Bešič Loredan: "Radi razbili tabu, ki je prisoten že 30 let – da se v zdravstvu nič ne da spremeniti."

Zadnji je skupaj z ministrsko kandidatko za kulturo Asto Vrečko na vrsto prišel tudi kandidat za zdravstvenega ministra Danijel Bešič Loredan. Ta med predstavitvijo nikakor ni skrival, da se zaveda, da so razmere v zdravstvenem resorju resne. Kot je poudaril, se bodo v njegovi ekipi osredotočili zlasti na jesensko covidno strategijo, primarno zdravstvo, čakalne vrste in zdravstveno nego.

Ob tem je kandidat na predstavitvi poskrbel tudi za precejšnje presenečenje, saj je že uvodoma predstavil svojo najožjo ekipo. To bosta med drugim sestavljala nekdanja zdravstvena ministra Dorjan Marušič, ki bo vodil novi strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema in Aleš Šabeder, poleg njiju pa še Mirta Koželj, Metka Paragi in Erik Brecelj. Imenovana ekipa naj bi svoje delo začela že v četrtek ob 11. uri, ko bo minister od svojega predhodnika Janeza Poklukarja tudi uradno prevzel vodenje ministrstva za zdravje.

Prvi del svoje predstavitve je Bešič Loredan posvetil trenutnim razmeram v slovenskem zdravstvu. Kot je dejal, nima namena nikogar obsojati, a situacija ni dobra, saj je covid "v dveh letih razkril vse slabosti zdravstvenega sistema". 

Zaradi tega "imamo pravzaprav izredno stanje na področju primarne medicine in področju urgentnih centrov. Morda smo na točki, ko ljudje pridejo najtežje pridejo do zdravstvene storitve. Skoraj gotovo smo tudi na točki, ko nam ljudje v čakalnih vrstah umirajo ali pa se njihovo stanje toliko spremeni, da je potem nepopravljivo."

Kot poudarja za razrešitev razmer ne obstaja, vendar pa njegova ekipa obljublja konkretne izboljšave v roku od 6 -18 mesecev. V tem času bi po njegovi izjavi "radi razbili tabu, ki je prisoten že 30 let – da se v zdravstvu nič ne da spremenit, da je zdravstveni sistem nedotakljiv". 

Še zlasti veliko pozornost bodo v tem času posvetili covidni strategiji za jesen. Kot je poudaril, bo za vodenje epidemije odgovoren NIJZ pod vodstvom ekipe dr. Fafangla.

https://twitter.com/FVPotocnik/status/1531885455997865984

Ključna naloga pa bo tudi, kako okrepiti primarno zdravstvo. To je po mnenju bodočega ministra tudi ključen del zdravstvenega sistema, saj se razpad primarnega sistema prej ali slej poveča tudi z navalom na druge ustanove, zlasti urgentne centre, ki jih preplavljajo starostniki brez ustrezne oskrbe na tem nivoju.

Ob tem minister napoveduje še spremembo sestave svetov zavodov, digitalizacijo sistema, vzpostavljanje sistema za krajšanje čakalnih vrst in ustanovitev agencije za nadzor kakovosti in nabave v zdravstvenem sistemu. Ta naj bi začela delovati že v letu in pol.

https://twitter.com/MarkoPavlisic/status/1531723773619195906

Asta Vrečko: "Kultura in umetnost ne smeta biti podvrženi partikularnim interesom vsakokratne oblasti in prav tako ne prepuščeni trgu."

Podporo med poslanci je danes prejela tudi kandidatka za ministrico za kulturo Asta Vrečko. Ta je v svoji predstavitvi poudarila potrebo po spremembah in izgradnjo "novih temeljev za celosten in skladen razvoj vseh sektorjev v kulturi." Zato so si v ekipi kot prioriteto zastavili vzpostavitev pretrganega dialoga in ureditev področja nevladnega sektorja.

Kandidatka za ministrico ocenjuje, da je kulturo v zadnjih dveh letih doživelo kar dvoje hudih pretresov – tako epidemijo kot tudi odnos prejšnje vlade do kulturnega sektorja. "Kulturnike in ustvarjalce prikazujejo kot tiste, ki v svojem profesionalnem delu zgolj uživajo, kot da gre za konjičke, popoldansko dejavnost, ki si ne zasluži enakovredne družbene obravnave in delavskih pravic ter pogojev dela. Zato prihodnja kulturna politika ministrstva ne bo tista, ki bi še bolj marginalizirala področje, ampak bo tista, ki bo kulturo potisnila nazaj v središče družbe. Povrniti je treba nekdanji ugled in veljavo tako kulturnim delavcem kot tudi samemu sektorju kulture." 

Kot ukrepe, ki jih bodo sprejemali v njenem mandatu, pa je v prvi vrsti napovedala spremembe tako medijskega zakona, kot tudi zakona o RTV. Prav tako bo ministrstvo veliko skrb posvečalo samozaposlenim, ki po njenem mnenju ne smejo biti prepuščeni trgu. Za to bodo med drugim skrbeli z javnimi razpisi in nekaterimi drugimi ukrepi, ki bodo usmerjeni v dostojno plačilo, urejene delovne in bivalne pogoje ter zdravstveno in socialno varnost posameznika.

Ministrstvo pa naj bi v kratkem izvedlo tudi revizijo političnih odločitev predhodne vlade, še posebej odločno pa se je zavzela tudi za ohranitev statusa nevladnih organizacij na Metelkovi  6.