Po tem, ko je podpredsednik Evropske komisije, Frans Timmermans, včeraj o arbitražni razsodbi dejal, da EK tako od Slovenije kot od Hrvaške pričakuje, da bosta sporazum uveljavili, se je nanj uradno odzvala tudi Hrvaška. “Odločitev arbitražnega sodišča Hrvaške ne obvezuje in je ne bo uveljavila,” so zapisali v izjavi zunanjega ministrstva.
Kot so dejali “Hrvaška ostaja odprta za dialog z Republiko Slovenijo z namenom reševanja mejnega vprašanja,” Premier Plenković pa je danes izjavil, da za slednje Evropska komisija ni pristojna.
Vladnemu stališču prikimavajo tudi hrvaški mediji, ki so uperili ostre puščice v Evropsko komisijo. Do obeh držav pa so ostri mediji v Avstriji in Nemčiji. Avstrijski novinarji so razhajanja med državama okrog tega vprašanja celo označili za “politiko razvajenih otrok”.
Hrvaški poslanci se strinjajo, da je odločitev Evropske komisije o slovensko-hrvaški meji priporočilo, ki Hrvaške ne obvezuje.
“Trdno se držimo svoje pozicije”
“To je problem, ki bo očitno potreboval več let in zahteval veliko pogovorov med obema državama. Komisija lahko včasih da svoje mnenje in včasih deluje kot posrednik, če pride do povečanja napetosti, načeloma pa nima pooblastil, da nas v nekaj prisili,” je poudarila Hrvaška evroposlanka Biljana Borzan.
Podobno meni tudi njen rojak, Davor Škrlec, član skupine Zelenih v Evropskem parlamentu: “globoko sem razočaran nad odnosom Komisije do izida arbitraže, v katerem je popolnoma ignorira dejstvo, da je celoten proces zaznamovalo nečastno dejanje slovenske strani, in tudi ne upošteva dejstva, da se je Hrvaška iz postopka uradno umaknila.”
Po njegovem je nerazumljivo, da je Komisija podprla proces in odločitev, ki je bila enostransko določena s slovenske strani, dvomi pa tudi tudi objektivnost celotnega procesa.
Tudi hrvaška poslanka Ruža Tomašić je dejala, da Komisija ni odgovorna za arbitražo med Slovenijo in Hrvaško, saj je to bilateralno vprašanje. Po njenem je napočil čas, da ima Hrvaška končno svojo lastno zunanjo politiko, ki je v Hrvaškem interesu.
Prispevki hrvaških medijev prikimavajo hrvaški vladi. Brati je, da Evropska unija v mednarodnih odnosih ni na strani Hrvaške (čeprav je Hrvaška njen del), da jo zanima le uveljavljanje lastnih interesov in da majhen hrvaški narod ne more pričakovati, da bo EU na strani Hrvaške.
Pred sestankom premierjev veliko nejasnosti
Pred sestankom slovenskega in hrvaškega predsednika vlade prihodnji teden v Ljubljani Hrvaška torej napoveduje, da ne bo uveljavila odločitve arbitražnega sodišča, Slovenija na drugi strani to namerava storiti.
Evropske države pa se že oglašajo s pozivi k spoštovanju arbitražne odločitve. Prve so to storile države Beneluksa, ki so v skupnem sporočilu zapisale, da sodbe mednarodnih pravil predstavljajo pomemben akt mednarodnega prava, ki je pomemben del sistema mednarodnih pravil.
“Politika razvajenih otrok” in voda na mlin nacionalističnih sil
K spoštovanju mednarodnega prava pa so države pozvali tudi vodje strank v Evropskem parlamentu. Nemški in avstrijski mediji pa so ostri do obeh držav. V avstrijskem dnevniku Der Standard so zapisali, da je spor med Sloveniji in Hrvaško “politika razvajenih otrok”.
“Ljudje bi se imenovali strahopetci, če bi igro zapustili, ko bi ugotovili, da izgubljajo. Hrvaška pa je nekaj podobnega naredila v mejnem sporu s Slovenijo leta 2015,” je v komentarju zapisal liberalni časopis, ki meni, da spor sedaj državam služi le za pridobivanje političnih točk doma.
Avstrijski dnevnik piše tudi, da hrvaški umik iz arbitraže kaže “zelo problematičen odnos do vladavine prava”, ki kaže, da je Hrvaška sodbo pripravljena sprejeti le, če ta ustreza njenim interesom.
Takšen odnos pa lahko ima posledice tudi v odnosih Hrvaške do drugih sosednjih držav. Hrvaška je namreč že dala kratkoročni veto na vstop Srbije v EU, podobno bi lahko storila tudi v primeru Bosne in Hercegovine.
Če je bila do sedaj glavna zavorna sila Grčija, ki je zavirala Makedonijo, je to vlogo sedaj prevzela Hrvaška, piše komentator.
Konflikt je potrebno gledati v širšem geopolitičnem kontekstu
Kot piše nemški Die Welt, je nov konflikt na Zahodnem Balkanu moteč, saj vnaša novo nestabilnost v prostor, kjer sta vse bolj aktivna Putin in Erdogan. Kot pišejo, je spor potrebno gledati v širšem geopolitičnem kontekstu, v katerem je za ogenj potrebna le ena iskra. Po mnenju novinarja Die Welt, je spor idealna tema za nacionaliste, ki so se v obeh državah že okrepili.
Slovenija vstopila v EU leta 2004. Hrvaška leta 2013. Vsaj v teoriji, predpisi EU zahtevajo, da se nove članice Uniji pridružijo šele po tem, ko rešijo spore s sosedi. Rešitve še ni na obzorju, smo pa že priča incidentom v Piranskem zalivu.
Incidents Reported in Disputed Piran Bay https://t.co/H58XF0Sorr pic.twitter.com/hVoI0s167C
— Andrea Caligiuri (@aerdnaert) 4 July 2017
Drage bralke in bralci,
v ponedeljek, 26. junija, smo uradno zaključili letošnjo pomladno donacijsko akcijo. Do tega datuma smo zbrali 21.409 EUR, nakazila pa še prihajajo.
Ker ste nekateri rekli, da nas boste v dneh po izteku akcije še podprli, bo števec donacij ostal še nekaj dni viden na naši prvi strani. Če nas še želite podpreti, lahko to storite tukaj.
Hvala vsem, ki ste nas podprli! Vaša podpora ostaja osrednji steber delovanja Domovine v prihajajočem letu (julij 2017 – junij 2018).
Veseli bomo vsake vaše spodbude in kritike, kako Domovino narediti še boljšo.
Obširno sem že pisal o tem, da je razsodba omeji zmazek, ki ga ne smeta državi uveljaviti.
Ne spuščam se v razmejitev in ne ocenjujem, katera stran je z razsodbo dobila, ali izgubila.
Razsodba ima toliko tehničnih pomanjkljivosti, dase je ne sme uveljaviti. Dokler je meja potekala med svema republikama, pokrajinama, vodjvodstvi, ali drugimi upravnimi enaotami ene in iste države v katerih smsta bili današnja Hrvaška in Slovenija, meja ni bila problematična. Sedaj je potrebno vzpostaviti državno mejo, torej linijo, ki mora biti jasna in razumljiva vsem, ki naj mejo sposštujejo in varujejo.
Takšna meja, kot je danes izrrisana in jo je potreil zmazek, ki ga imenujemo razsodba pa ne predsstavlja takšno linijo. Že sedaj se kaže, da bodo potrebne korekcije, da bodo potrebni dodatni sporazumi, da bo potrebno še marsilkjaj, kar bo šele naredilo mejo funkcionalno. O tem govorijo že tudi politiki, ki vodijo to nesrečno državo Slovenijo. Tako kot je zmešana mejna linija, tako je zmešan vrh slovenske politike in prav gotovo so senilni sodniki menili, če so že v tej bambus državici butci zavtzeli vladanje, potem jim je potrebno uzakoniti mejo, v katero se bodo zapletli.
Hrvati imajo prav, ko zavračajo razmejitev in temu mora Slovenija prisluhniti in mejo določiti v soglasju z njimi.
Opozoriti pa moram tudi na flagrantno kršenje človekovih pravic. Kako si drzne nek tako visok tribunal razsoditi kdo spada v katero državo. Še vedno je veljalo pravilo, da so mejne državljane bsaj povprašali o tem, kje želijo živeti in mjejo ustrezno prilagodili. Tukaj jim želijo kar ukazati, brez da bi upoštevali njihova pravice. Žaljivo do prizadetih in tudi države, saj so ti sivi gospodje podcenili ljudi, kar je nedopustno.
Seveda slovenski pohlepni politiki, ki skrbijo samo za svoje riti se na to niso odzvali. Briga jih usoda teh ljudi. V pohlepu poznajo samo sebe in savoje bilne ambicije, da kljub nesposobnosti ohranjajo oblast.