Kljub dvigu plač bo v družinskem proračunu ostalo manj denarja kot ste pričakovali
POSLUŠAJ ČLANEK
Marjan Šarec in njegova vlada ta čas uživata rekordno visoko ljudsko podporo. V dobršni meri tudi na račun občutka, da so z dvigom plač v javnem sektorju, predvsem pa občutnim dvigom minimalne plače, dejansko poskrbeli za ljudi.
Pa so res? Izračuni kažejo, da je učinek tovrstnih posegov v dobršni meri PR-ovski, saj se ne odraža ustrezno na tekočih računih zaposlenih. Kljub dvigu prihodkov namreč dohodninska lestvica že tri leta ostaja enaka, kot tudi dohodninske olajšave. Dohodkovni razredi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev pa se s februarjem dvignejo le za 1,4 %, medtem ko se je minimalna plača dvignila za 4,5 %, narašča pa tudi povprečna plača.
Posledica tega je, da že delavci z minimalno plačo presežejo mejo najvišje dohodninske olajšave, nekatere družine padejo v višje dohodkovne razrede pri otroških dodatkih, subvencijah za prehrano, državnih štipendijah, obenem se zaradi občutno višjih stroškov dela vrstijo podražitve domov za ostarele, vrtcev, minister za zdravje pa napoveduje dvig prispevne stopnje za zdravstvo.
S "socialnimi ukrepi" v prvih mesecih nove Šarčeve vlade tako niso največ pridobili ljudje, temveč predvsem državni proračun. Ter vlada z dvigom javnomnenjske podpore.
Na piškav izplen tako iz višjih plač v javnem sektorju kot pri dvigu minimalne plače so vlado opozorili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Pripravili so izračun za štiričlansko družino, kjer oba starša služita minimalno plačo, brez izločenih dodatkov, z enim otrokom v vrtcu in enim otrokom v osnovni šoli. takšna družina se bo uvrstila v višji dohodkovni razred in bo upravičena do nižjih otroških dodatkov, plačevala bo višjo ceno vrtca in polno ceno šolskega kosila. Enako velja za enostarševske družine, ki so še posebej ranljive in bolj izpostavljene tveganju revščine.
Potrebno je opozoriti, da se največja razlika pozna prav pri uvrščanju v višje dohodninske razrede, kar se sicer zgodi manjšini družin, ampak se dogaja. A tudi druge družine, ki kljub višjim prihodkom ostajajo znotraj dosedanjega dohodkovnega razreda, izgubljajo z dvigom cen vrtcev, šolskih malic, oskrbnin v domu upokojencev, če imajo tam ostarele svojce, ter seveda z uvrstitvijo v višje dohodninske razrede ali morebitno izgubo višje dohodninske olajšave.
Dober posel pa je država, ne toliko za državljane, kot zase, sklenila pri dohodnini. Dohodninska lestvica se namreč od leta 2013 ne revalorizira z rastjo plač, temveč ostaja vseskozi enaka, četudi plače naraščajo.
Po izračunih ekonomista Bineta Kordeža, objavljenih na njegovem blogu na Drugem svetu, bo v letu 2019, ob predpostavki enakega števila in strukture zaposlenih kot v 2018 ter 3,8-odstotnem povečanju plač, povprečna neto plača porasla nekaj manj (3,4 %), prilivi iz dohodnine pa bi bili 6 % višji (2,2 odstotne točke).
To pomeni, da bo država s “skritim” povečanjem davčne obremenitve od ljudi pobrala dodatnih 50 milijonov evrov dohodnine. Po Kordeševih zapisih bi podoben učinek (50 milijonov evrov) dosegli, če bi na primer povečali vse davčne stopnje za pol odstotne točke.
"A predstavljajte si vihar, ki bi ga povzročil takšen predlog povečanja davčne obremenitve – ko pa pridemo do enake obremenitve samo brez uskladitve, tega sploh nihče ne opazi," piše Kordež.
Pa so res? Izračuni kažejo, da je učinek tovrstnih posegov v dobršni meri PR-ovski, saj se ne odraža ustrezno na tekočih računih zaposlenih. Kljub dvigu prihodkov namreč dohodninska lestvica že tri leta ostaja enaka, kot tudi dohodninske olajšave. Dohodkovni razredi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev pa se s februarjem dvignejo le za 1,4 %, medtem ko se je minimalna plača dvignila za 4,5 %, narašča pa tudi povprečna plača.
Posledica tega je, da že delavci z minimalno plačo presežejo mejo najvišje dohodninske olajšave, nekatere družine padejo v višje dohodkovne razrede pri otroških dodatkih, subvencijah za prehrano, državnih štipendijah, obenem se zaradi občutno višjih stroškov dela vrstijo podražitve domov za ostarele, vrtcev, minister za zdravje pa napoveduje dvig prispevne stopnje za zdravstvo.
S "socialnimi ukrepi" v prvih mesecih nove Šarčeve vlade tako niso največ pridobili ljudje, temveč predvsem državni proračun. Ter vlada z dvigom javnomnenjske podpore.
Na piškav izplen tako iz višjih plač v javnem sektorju kot pri dvigu minimalne plače so vlado opozorili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Pripravili so izračun za štiričlansko družino, kjer oba starša služita minimalno plačo, brez izločenih dodatkov, z enim otrokom v vrtcu in enim otrokom v osnovni šoli. takšna družina se bo uvrstila v višji dohodkovni razred in bo upravičena do nižjih otroških dodatkov, plačevala bo višjo ceno vrtca in polno ceno šolskega kosila. Enako velja za enostarševske družine, ki so še posebej ranljive in bolj izpostavljene tveganju revščine.
Družina z obema staršema na minimalni plači, enim otrokom v vrtcu in enim v šoli:
(pade iz 3. v 4. dohodninski razred)
Mesečni prihodek od plač: 55 € višji kot prej
Otroški dodatek: 32 € nižji kot prej
Plačilo vrtca: 17 € več kot prej
Subvencija za šolsko malico: ostaja enaka
Subvencija za šolsko kosilo: je v 4. dohodkovnem razredu ni, 52 € mesečno več kot prej
Dodaten strošek zaradi podražitev vrtca: 3 € več kot prej
SKUPAJ NA SLABŠEM: 49 € mesečno. Če odpovedo šolsko kosilo, na boljšem 3 € mesečno
(pade iz 3. v 4. dohodninski razred)
Mesečni prihodek od plač: 55 € višji kot prej
Otroški dodatek: 32 € nižji kot prej
Plačilo vrtca: 17 € več kot prej
Subvencija za šolsko malico: ostaja enaka
Subvencija za šolsko kosilo: je v 4. dohodkovnem razredu ni, 52 € mesečno več kot prej
Dodaten strošek zaradi podražitev vrtca: 3 € več kot prej
SKUPAJ NA SLABŠEM: 49 € mesečno. Če odpovedo šolsko kosilo, na boljšem 3 € mesečno
Potrebno je opozoriti, da se največja razlika pozna prav pri uvrščanju v višje dohodninske razrede, kar se sicer zgodi manjšini družin, ampak se dogaja. A tudi druge družine, ki kljub višjim prihodkom ostajajo znotraj dosedanjega dohodkovnega razreda, izgubljajo z dvigom cen vrtcev, šolskih malic, oskrbnin v domu upokojencev, če imajo tam ostarele svojce, ter seveda z uvrstitvijo v višje dohodninske razrede ali morebitno izgubo višje dohodninske olajšave.
Nekaj pa družinam vendarle prinese zadnja sprostitev ukrepov ZUJF-a s 1. januarjem 2019 in sicer:
- očetovsko in starševsko nadomestilo se z 90 vrača na 100 odstotkov osnove
- materinsko nadomestilo bo neomejeno, starševsko nadomestilo pa omejeno na 2,5 kratnik povprečne plače (prej 2-kratnik),
- dodatek za veliko družino bodo prejele vse velike družine, ne glede na materialni položaj družine (prej cenzus),
- do državne štipendije bodo upravičeni dijaki in študenti iz družin z dohodki pod 659,30 EUR neto povprečno na družinskega člana (do sedaj je bil cenzus 576,89 EUR).
Težave z dohodnino
Dober posel pa je država, ne toliko za državljane, kot zase, sklenila pri dohodnini. Dohodninska lestvica se namreč od leta 2013 ne revalorizira z rastjo plač, temveč ostaja vseskozi enaka, četudi plače naraščajo.
Po izračunih ekonomista Bineta Kordeža, objavljenih na njegovem blogu na Drugem svetu, bo v letu 2019, ob predpostavki enakega števila in strukture zaposlenih kot v 2018 ter 3,8-odstotnem povečanju plač, povprečna neto plača porasla nekaj manj (3,4 %), prilivi iz dohodnine pa bi bili 6 % višji (2,2 odstotne točke).
To pomeni, da bo država s “skritim” povečanjem davčne obremenitve od ljudi pobrala dodatnih 50 milijonov evrov dohodnine. Po Kordeševih zapisih bi podoben učinek (50 milijonov evrov) dosegli, če bi na primer povečali vse davčne stopnje za pol odstotne točke.
"A predstavljajte si vihar, ki bi ga povzročil takšen predlog povečanja davčne obremenitve – ko pa pridemo do enake obremenitve samo brez uskladitve, tega sploh nihče ne opazi," piše Kordež.
O že omenjenem zapletu v zvezi z dohodninsko olajšavo pa v ZSSS pišejo takole: "Opozarjamo, da zaposleni, prejemniki minimalne plače že v letu 2019 niso več upravičeni do najvišje olajšave, v višini 6.519,82 evra, saj zgolj z dvanajstimi minimalnimi plačami in minimalnim zneskom regresa za letni dopust že presežejo mejo 11.166,37 evra skupnega dohodka na letni ravni, ki je pogoj za uveljavitev te olajšave.
Če se meja za upravičenost do najvišje olajšave ne po povišala, bo neto minimalna plača v letu 2019 nižja za 7,17 evra na mesec, v letu 2020 pa 21,17 evra na mesec."
Če se meja za upravičenost do najvišje olajšave ne po povišala, bo neto minimalna plača v letu 2019 nižja za 7,17 evra na mesec, v letu 2020 pa 21,17 evra na mesec."
Zadnje objave
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: "Lopovi! Lopovi!"
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
MEFISTO
Nič se ne bojte, vsak dan nam bo lepše.
Vlada nas je na začetku leta zadolžila za 1,5 milijarde.
Do polletja pa obljublja še dve milijardi posojil.
V skrbi za svoje podanike pa si bo izposodila še toliko denarja, kolikor ga bo potrebovala.
Vlada ne bo kriva, če nič od teh silnih posojil ne bo končalo v vaših žepih.
Anita
Še huje bo drugo leto, ko bodo tisti, ki prejemajo minimalno plačo prejeli dohodnino, ker dohodnina se ne izračuna na podlagi neto dohodkom, ampak bruto in takrat bo nekatere še močno bolela glava. Morate pri tem vedeti, kot piše že v članku da je dohodninska lestvica fiksna in se ne spreminja.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.