Kje je ta klerofašizem, proti kateremu se hoče boriti Tanja Fajon?

Foto: Robert Kaše, Twitter
Skoraj je šlo mimo mene dejstvo, da je Tanja Fajon pred dnevi "zakurila" Twitter z dvema bojnima pozivoma. Prvič je poudarila, da je: 'klerofašizem pojav proti kateremu se je potrebno boriti' ter drugič, da se je potrebno, 'boriti proti vsem oblikam fašizma. Pika.' Naj še omenim, da je to zadnjo Twitter bitko sprožila mazaška akcija na pročelju mariborske cerkve, kjer so neznanci pozvali k 'smrti klerofašistom'.



Kaj sploh je klero-fašizem? V grobem naj bi šlo za opis ideologije in družbenih gibanj, ki kombinirajo ideje fašizma s klerikalizmom. Pod tem pojmom razumemo delovanje kleriških skupin/organizacij, ki s svojo aktivnostjo podpirajo fašistične organizacije, režim ali državo. Čeprav se pojem velikokrat zgodovinsko umešča v kontekst katoliških držav in dežel, se ga uporablja tudi za opis podobnih pojavov v vzhodni Evropi, v islamskem svetu, v zadnjih letih pa z njim opisujejo vladavino največje politične stranke v Indiji.

V razvneti debati je velik del tudi politično sredinskih tviterašev pisanje evropske poslanke, pohvalno, večinoma razgalil kot prikrito in neokusno napadanje Katoliške cerkve in njenih vernikov v Sloveniji. Vseeno pa menim, da moramo gospe Tanji Fajon pri njenem križarskem pohodu pomagati, zatorej dajmo bolj podrobno oceniti, ali smo na Slovenskem sploh kdaj imeli oziroma ali imamo klerofašizem?

Kdaj smo imeli klerofašizem?


Ustavimo se najprej v predvojnem času, ki je s strani veliko zgodovinarjev na Slovenskem še danes napačno predstavljen ter se ga opravičuje kot 'casus belli' za kasnejše medvojno dogajanje. Ali so torej predvojni slovenski ''klerikalci'' delovali 'filo-fašistično' ter podpirali ''fašistične strukture''?

Pazljiv pregled razmer pokaže, da predvojna Slovenska ljudska stranka temu kriteriju ne ustreza. Kot prvič, takratna Dravska banovina ni imela nikakršnega koli avtonomnega fašističnega režima, saj so bili Slovenci podrejeni močni centralistični vladi v Beogradu. Kot drugič, smo takrat premogli bogato strankarsko življenje s konservativci, liberalci, rojalisti, socialisti, krščanskimi socialisti in številnimi ostalimi političnimi skupinami z močno razvitim društvenim in časnikarskim življenjem. Predvojno 90 % katoliško prebivalstvo je bilo kljub takratni prevladi predvojne SLS kot pašteta 'razmazano' po celotnem spektru, stranka pa se je v času avtoritarnih popadkov iz Beograda v času šestojanuarske diktature morala boriti za večjo avtonomijo proti centralni vladi.

Kaj pa obdobje med vojno? V primerjavi z npr. špansko državljansko vojno bi na Slovenskem težko govorili o vzponu 'klerofašizma' v vojnih razmerah. Katoliška cerkev takrat ni zavzela enotnega stališča, duhovščina je bodisi zavzemala nevtralno stališče bodisi zagovarjala idejno pluralno pozicijo, med samo okupacijo pa je zaradi izpostavljenosti izjemno trpela z vseh strani.

Prav tako tudi nadaljnji zapleten razkol slovenske družbe, ki zopet bistveno varira po različnih regijah in kjer se pogosto ne ve 'kdo je s kom', ne daje nobene resne osnove, da bi v slovenskem primeru govorili o nastopu klerofašizma.

Sklepam, da obdobje od konca vojne do osemdesetih za gospo poslanko ni problematično, tako, da ga lahko preskočimo. Kaj pa obdobje pomladnega vrenja in osamosvajanja? Tudi najbolj ''katoliški'' stranki - če jima lahko tako sploh rečemo – koalicije DEMOS t.j. SKD in SLS nikoli nista dopustili uradnega vpliva Cerkve na svoje lastne in Vladne aktivnosti, obenem pa so izpostavljeni prakticirajoči katoliki bili vsaj delno vidni med izpostavljenimi člani Slovenske demokratske zveze in tudi ostalimi strankami koalicije.
O aktivni navezi vlade in Cerkve ni ne duha ne sluha, tudi v primeru redkih desnih vlad ali velikih koalicij

Pojdimo še dlje od osamosvajanja, v delovanje samostojne slovenske države. O aktivni navezi vlade in Cerkve ni ne duha ne sluha, tudi v primeru redkih desnih vlad ali velikih koalicij. Cerkev in katoliška društva delujejo v skladu z veljavno zakonodajo, o privilegijih ni ne duha ne sluha.

Da ne omenimo prav čudno odsotnost fašističnih teženj, ki se kar nočejo in nočejo manifestirati. Katoličani zagovarjajo evroatlantske integracije skupaj s tržno-socialno ali klasično liberalno gospodarsko socialno politiko – svetlobna leta daleč od fašističnega korporativizma. Fotografij iztegnjenih desnic kar noče in noče biti, celo v »demoniziranih« Rovtah in tudi kmečki punt v Ambrusu je bil daleč od kakšne nacistične baklijade. Zgodovinsko so izpričane fašistične stranke npr. v Italiji in Španiji izhajale iz višjih meščanskih slojev in očitno se ti trendi med slovenskim pol-kmečkim prebivalstvom kar nočejo prijeti?


Tanja Fajon klerofašiste išče na napačnih krajih


Menim, da Tanja Fajon v svojem Tweetu odraža predvsem močan nezaveden strah pred izgubo popolnega nadzora nad mislijo v političnem prostoru. Prepona 'klero' označuje strah pred navidezno »premočjo« Katoliške Cerkve v Sloveniji, 'fašizem' pa preprosto nelagodje pred vsakršno konservativno oz. desno politično mislijo.
Tanja Fajon v svojem Tweetu odraža predvsem močan nezaveden strah pred izgubo popolnega nadzora nad mislijo v političnem prostoru.

Škoda, da gospe Fajonovi ne moremo dopovedati, da je strah neutemeljen. Ne samo uradna Cerkev temveč slovenski katoličani so bili v času enoumja potisnjeni na obrobje, v katakombe. Po političnih spremembah so se njihovi stari oblastniki zbali, da bodo dotedanji hlapci - če se izrazimo ''po partizansko'' - razbili okove in iz sebe vrgli jarem zatiranja ter na 'Slovenskem postali gospodar'. A do tega ni prišlo, slovenski katoliški plebs se - tudi v času, ko bi to bilo politično oportuno - ni nanašal na statistično premoč številk. V politično areno je vstopil kor del širše pluralne družbe, kar je odsevala tudi koalicija DEMOS. V slovenski pomladi ni bilo niti 'k' od klerofašizma.

Ta članek je tako dolg, ker ga. Fajonovi ter njenim 'sotrudnikom' na kratko preprosto ni mogoče pojasniti, da jim nasproti ne stojimo sovražni ''klerofašisti'' temveč navadni demokratični politični NASPROTNIKI. Če pa si tako močno želi borbe proti klerofašizmu, se bojim, da se bo morala podati bodisi med iranske ajatole, bodisi k indijskemu premierju Narendri Modiju. V Sloveniji klerofašistov ne bo našla. Tu ji nasproti stojimo samo demokrati.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30