Kje bo nova desničarska naveza v Evropskem parlamentu imela težave in v čem so podobni slovenski levici

Kot je prejšnji teden postalo jasno, se madžarski premier Viktor Orban, potem ko je morala njegova stranka Fidesz zapustiti poslansko skupino EPP, sedaj povezuje z drugimi političnimi silami. Predvsem z vladajočo poljsko stranko Zakon in pravičnost (PiS) ter Ligo Mattea Salvinija.

V evropskih krogih se sicer šušlja, da naj bi prav Fidesz pomagal povezati evropske konservativce s poslansko skupino Identiteta in demokracija. O vsem tem obširno pišemo TUKAJ.

Čeprav se marsikdo boji scenarija, da bo tako imenovanim populističnim desničarskim strankam v Evropi uspelo, pa raziskava Londonske šole za ekonomijo in politične znanosti kaže, da ima "radikalna desnica", kot ji pravijo, precej različnih pogledov in prepričanj ter da enostavnost povezovanja zato ni kar tako samoumevna.

Zanimiva pa je tudi primerjava njihovih prizadevanj s slovensko politično sceno, saj je mnogo ciljev in prepričanj tako imenovanih »radikalno desnih« evropskih strank bližje slovenski levici kot desnici.

Zdi se, da je "populistična" desnica v Evropi v vzponu brez primere. Pred volitvami v Evropski parlament leta 2019 je novoustanovljena 'super-frakcija' močno prestrašila uveljavljene politike. V nasprotju s široko razširjenim strahom pred "radikalno desnico" nedavna raziskava Londonske šole kaže, da je sodelovanje med temi strankami v Evropskem parlamentu omejena zaradi notranje delitve, ki jo predvsem povzroča nativistična jedrna ideologija strank. Nativizem je politična ideologija, ki meni, da so tisti, ki so v neki državi rojeni, pomembnejši od migrantov.

Kje se delijo pogledi desničarjev? Najprej različni gospodarski interesi …

Zlasti ko gre za nacionalne gospodarske interese, se "radikalna desnica" težko zbere okoli skupne zastave. Skupni interes radikalne desnice v postkomunističnih državah je, da izkoristijo sredstva EU za razvoj. Angleški raziskovalci to miselnost opisujejo s primerjavo z govedom, ki ga je treba izmolsti. V Bolgariji, Romuniji, Litvi, Madžarski, Latviji, na Češkem, Slovaškem in na Poljskem je tako delež javnih investicij v osnovna sredstva, ki jih financira EU, v neverjetnem razponu od 55 do 75 odstotkov. Vendar takšna perspektiva nasprotuje gospodarskim interesom njihovih zahodnoevropskih kolegov, ki soglasno ne podpirajo resolucij, ki krepijo evropsko raven glede denarnih in finančnih pristojnosti ali institucij.

Raziskava ugotavlja, da imajo vzhodnoevropske desne stranke precej levo gospodarsko pozicijo. K temu spadajo podpora močnejšim posegom države v življenja ljudi, protekcionizem in večja želja po socialni porabi. Nasprotno se zahodnoevropski radikalni desničarji tradicionalno nagibajo k neoliberalni gospodarski politiki.

… in tudi različno mnenje do tujih hegemonov

Zelo različno je tudi stališče enih in drugih v stališču do tujih avtokracij. Rusija in Kitajska sta le delno uspeli vplivati ​​na desne politike v Evropskem parlamentu, saj nobena izmed drža radikalne desnice ni uspela ukalupiti. Medtem ko ekonomski nativizem sproži opozicijo proti Kitajski znotraj zahodnoevropske radikalne desnice, politični nativizem na vzhodu zaustavlja sodelovanje med evropskimi desničarji Evrope in Rusije.

To velja zlasti pri grozečih naložbah Kitajske v vzhodni Evropi, ki sproža številne gospodarske spodbude, četudi za ceno določene politične odvisnosti. To vzhodnoevropski desničarji podpirajo, nasprotno pa velja za zahodnoevropsko radikalno desnico. Zahodnoevropski desničarji, ki so zaradi svetovne konkurence in offshoringa izgubili določen del svoje industrije, za te probleme krivijo Kitajsko in nasprotujejo kitajskim naložbam. Dejansko je radikalna desnica v zahodni Evropi še posebej uspešna v regijah, ki so izgubile konkurenčnost in so tako najbolj trpele zaradi poceni kitajskega uvoza. Ker ti domnevni "poraženci globalizacije" zahtevajo močnejše državne posege, podpirajo protekcionistične trgovinske politike, običajno znane iz populistične levice.

Zaradi zgodovinske izkušnje pa je na drugi strani desničarska vzhodna Evropa precej kritična pri glasovanju Evropskega parlamenta o Rusiji. V tem primeru torej politični nativizem očitno prevladuje nad vzhodno ekonomsko utemeljitvijo. V primeru Rusije je politični nativizem na vzhodu glavni ločilni element znotraj radikalne desnice.

Spet je ravno obratno med radikalnimi desnicami na Zahodu, kjer se ruskega političnega nadzora manj bojijo in njene avtoritarne pojavnosti precej občudujejo. Tako že kar nekaj let sodelujejo ruska Združena Rusija ter avstrijska Svobodnjaška stranka (FPÖ) in italijanska Severna liga. Podobno so desničarski voditelji iz Nemčije, Francije in Madžarske javno pozvali k odpravi sankcij EU proti Rusiji, legitimirali rusko aneksijo Krima ali - v primeru Viktorja Orbana - celo prekinili energetsko oskrbo z Ukrajino leta 2014.

Slovenska levica "radikalnim desničarjem" zelo podobna

Ob vsem napisanem ne preseneča, da do danes "radikalna desnica" ni uspela oblikovati "super frakcije", o kateri je bilo toliko govora. In tudi če se bo združila v prihodnosti, lahko pričakujemo, da ne bodo dosegli skladnosti pri ključnih glasovanjih.

Je pa ob vsem tem zelo zanimivo, kako zelo sta si v marsikaterem stališču podobni evropska populistična desnica in slovenska levica. Skrajna robova politik sta namreč zelo skupaj, kar je hitro vidno tudi skozi ravnanja. Raziskava namreč ugotavlja, da imajo desne stranke v vzhodni Evropi precej levo gospodarsko pozicijo z močnejšim posegom države v življenja ljudi, protekcionizem in večjo željo po socialni porabi, kar v celoti zagovarja tudi slovenska levica.

Naslednja podobnost je to, da desne stranke v EU zahtevajo konec sankcij za Rusijo, pri nas pa to počnejo le leve stranke. Prav tako je odnos do Rusije in vsega, kar je z njo povezano, pri nas zelo močan prav na levi strani političnega pola. Podobno je tudi pri nasprotovanju zvezi NATO, ki je prav tako domena evropske populistične desnice in slovenske radikalne levice.

Slovenska levica pa je zahodnoevropskim desničarjem zelo podobna tudi pri tem, da sovražijo globalizacijo in zato zahtevajo močnejše državne posege v njeno omejevanje.