Kitajska ustavlja konje: namesto nebrzdanega optimizma preudarnost in previdnost

Uredništvo
0

Še pred dvema letoma je bilo prepričanje kitajskih podjetnikov in vladnih uradnikov v čudež konstantne gospodarske rasti Kitajske neizmerno. Peking je imel za zaveznike številne bankirje in investitorje Zahoda, ki so bili vlečni konji kitajskega gospodarstva. Danes so razmere drugačne, piše Robert Peston za BBC.

Uradniki in poslovni voditelji so danes pri svojih odločitvah precej bolj preudarni. Kitajska se je po svetovnem finančnem zlomu leta 2008, ko je postala nevarno odvisna od dolga zaradi naložb v infrastrukturo, stanovanja in težko industrijo, naučila pomembne lekcije.

Začela se je zavedati nevarnih posledic globalnega vlaganja v višini 50% nacionalnega dohodka in kopičenja dolgov do 15% BDP na letni ravni, kar povzroča resno tveganje velikega gospodarskega zloma, podobnega japonskemu leta 1990. Danes si Kitajska prizadeva za zmernejšo gospodarsko rast, povečanje potrošnje in tehnološke inovacije.

Ustavljajo konje, kar vpliva na ohlajanje partnerskih gospodarstev

Če je bila še do nedavno za Kitajsko značilna 7 do 10 odstotna gospodarska rast, je danes zanjo “po novem normalna” 5, 4 in 3 odstotna, ki naj bi pripomogla k višjemu življenjskemu standardu ljudi in hkrati konkurenčnosti v naslednjih desetletjih.

Posledica tovrstnega načrtnega omejevanja apetitov je strmoglavljene cen surovin in energije ter tudi stagnacija življenjskega standarda v partnerskih državah in konkurenčnih ekonomijah.

Obeti dobaviteljev surovin in energetskih virov iz Avstralije, Rusije in Brazilije so daleč od nekdanjih, zaskrbljeni so lahko tudi pojavljajoči se novi proizvajalci na trgih iz Malezije in Mehike.

Ti ukrepi Kitajske v ekonomskem smislu škodijo skoraj polovici sveta. Zaradi nižjih cen uvoženega blaga in energentov sicer spodbujajo višji življenjski standard v gospodarstvih, kot je Zahodno, kar pa ne more dolgoročno nadomestiti posledic počasnejše svetovne gospodarske rasti.

Vse to pa ne odpravlja tveganja za morebitni kitajski gospodarski zlom kot posledice morebitnih drastičnih padcev vrednosti delnic in nepremičnin ter nezmožnosti podjetij in občin po vračanju dolgov.

Namesto nebrzdanega optimizma blaga zaskrbljenost

Pod črto je opazno, da se je psihologija sprejemanja pomembnih ekonomskih odločitev na Kitajskem premaknila korak naprej. Kot ugotavlja Peston, sta nekdanji vsesplošni bujni optimizem zamenjala občutek za previdnost in blaga zaskrbljenost.

Slednje se lahko v trenutku obrne v ponoven razcvet živahnega vlaganja in kreditiranja, po drugi strani pa tudi v kolektivni pesimizem s hudimi ekonomskimi posledicami.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime