Kitajci pričakujejo konflikt in konfrontacijo z ZDA ter se sprašujejo, kdo bo nosil "katastrofalne posledice"

Teo Petrovič Presetnik

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Kitajski parlament je v ponedeljek sklenil letno zasedanje, na katerem je bil Xi Jinping potrjen za predsednika za tretji mandat, kar je prekinilo obstoječi precedens. S tem je zaključil vzpon, v katerem je postal najvplivnejši voditelj Kitajske v zadnjih generacijah. Na številne položaje najvišjih vladnih vlog je postavil svoje zaveznike.  

Kitajska, ki jo je zaznamovala diktatorska vladavina Mao Zedonga, se je desetletja izogibala vladavini enega človeka v prid bolj soglasnemu, a še vedno avtokratskemu vodstvu. Ta model je uvedel omejitve mandata za večinoma ceremonialno vlogo predsednika, pri čemer sta se Xijeva predhodnika Jiang Zemin in Hu Jintao po 10 letih na položaju odpovedala oblasti. Xi Jinping je ta pravilnik raztrgal in leta 2018 odpravil omejitve mandatov. 

Na skrbno koreografirani slovesnosti v Pekingu je Xi dvignil desno pest in položil levo roko na rdečo usnjeno kopijo kitajske ustave. V prisegi – ki jo je v živo predvajala državna televizija po vsej Kitajski – se je zaobljubil, da bo "zgradil uspešno, močno, demokratično, civilizirano, harmonično in veliko moderno socialistično državo". 

Na vodilnih položajih Xijevi zavezniki 


Na začetku novega kitajskega političnega mandata je bil nekdanji podpredsednik vlade Han Zheng izvoljen za podpredsednika, Zhao Leji, nekdanji vodja najvišje protikorupcijske komisije stranke, pa za predsednika parlamenta. Oba sta člana najvišjega kitajskega organa političnega odločanja, stalnega odbora politbiroja. 

Li Čiang, tesen zaveznik kitajskega voditelja Xi Jinpinga, je bil potrjen za premierja Kitajske z glasovanjem (kot običajno, skoraj soglasno) v parlamentu države. Li Keqiang, prejšnji premier, se je upokojil po dveh mandatih, kot bi v običajnih časih storil sam Xi. 

Novi premier je med svojim medijskim nastopom poskušal pomiriti zasebni sektor v državi. Zavzel je poslovno prijazen ton, obljubil enako obravnavo zasebnih in državnih podjetij ter, da se bo okolje za podjetništvo izboljšalo. Kitajski zasebni sektor je namreč v zadnjih letih pretresla obsežna regulativna poostritev nadzora, ki je bila usmerjena na nekatere najbolj živahne industrije, vključno z internetom in zasebnim izobraževanjem. 

Konzervativni pogled na rast 


Zakonodajalci so podprli razmeroma konservativen letni cilj rasti okoli 5 % letos, kar je nižje od 6 %, kar so pričakovali številni analitiki. Tu je pomemben zlasti barometer gospodarskega zaupanja Kitajske, saj se država sooča s številnimi ovirami, od poslabšanja odnosov z Združenimi državami in njihovimi zavezniki do neenakomernega domačega gospodarskega okrevanja. 

Kitajski bruto domači proizvod (BDP) je lani zrasel le za 3 %, kar je eden najslabših rezultatov v zadnjih desetletjih, ki so ga stisnila tri leta omejitev zaradi covida-19. 

Opozorilo ZDA 


Xi je v ponedeljkovem govoru obljubil, da bo posodobil kitajsko vojsko, da bo postala "jekleni zid", državo pa pozval, naj okrepi prizadevanja za obrambo nacionalne varnosti sredi naraščajočih napetosti z ZDA. 

Dejal je tudi, da mora Kitajska doseči večjo samozavest in moč v znanosti in tehnologiji, poziv, ki prihaja, ko ZDA blokirajo dostop Kitajske do opreme za izdelavo čipov in drugih najsodobnejših tehnologij. 

Na srečanju za zaprtimi vrati z vladnimi svetovalci prejšnji ponedeljek, kmalu po začetku zasedanj, je Xi dejal, da je Zahod pod vodstvom Združenih držav "uvedel vsestransko zadrževanje, da bi zatrl Kitajsko", poročajo državni mediji. 

Nevarnost konflikta?


Novi kitajski zunanji minister Qin Gang je na svoji prvi tiskovni konferenci v ponedeljek opozoril, da ameriška politika do Kitajske potiska obe državi v potencialni konflikt. 

Qin je skoraj dvourni govor izkoristil za obsojanje vsega, od indo-pacifiške strategije Bidnove administracije in prodaje orožja Tajvanu do, kot je dejal, vloge ZDA pri podaljševanju ruske agresije na Ukrajino.  

Bidnovo administracijo je obtožil politik, namenjenih "zadrževanju in zatiranju Kitajske v vseh pogledih", ki jih vodi "histerični neomakartizem", ki resno škoduje dvostranskim odnosom. 

"Če Združene države ne pritisnejo na zavoro, ampak še naprej pospešujejo po napačni poti /…/, bo zagotovo prišlo do konflikta in konfrontacije – in kdo bo nosil katastrofalne posledice?" je dejal Qin. 

Odnos med ZDA in Kitajsko v slabem strateškem stanju 


Nekdanji avstralski premier in sinolog Kevin Rudd je pred nastopom položaja avstralskega veleposlanika v Washingtonu opozoril na nevarnosti napetih odnosov med ZDA in Kitajsko. 

"Bilo je nenavadno in odkrito," je o Xi-jevi kritiki ZDA dejal Rudd. "Pravzaprav sem se zadnjih 24 ur trudil najti čas, ko je kitajski vrhovni voditelj kadarkoli poimensko napadel ZDA." 

Dejal je, da je del razlage za izjave ta, da je premier nagovarjal domače občinstvo in skušal preusmeriti krivdo za gospodarske in druge težave Kitajske. "Vendar to nakazuje utrjevanje kitajske splošne strateške drže do ZDA," je dodal. 

Nekdanji premier je dejal, da hitra militarizacija Kitajske zahteva, da Avstralija in ZDA ter druge regionalne sile pregledajo svoje vojaške zmogljivosti, zlasti kot odgovor na širitev kitajske mornarice. 



Glede na poročilo Pentagona o kitajski vojaški moči iz novembra 2022 je kitajska mornarica trenutno največja na svetu in ima zdaj okoli 340 vojaških ladij in podmornic, od tega 12 podmornic na jedrski pogon. Ta flota naj bi v naslednjih dveh letih narasla na 400 ladij. 

Rudd je lansko leto izdal knjigo z naslovom The Avoidable War (Izogibljiva vojna) o nevarnosti katastrofalnega konflikta med ZDA in Kitajsko. Dejal je, da je del vloge Avstralije, da sodeluje s Kitajsko, da bi to državo odvrnila od "/.../ vnaprej premišljene vojaške akcije proti Tajvanu, ki bi pomenila temeljno destabilizacijo statusa quo." 



Nadaljevanje za digitalne naročnike:

Kitajska se noro oborožuje. Kdaj bo dosegla ognjeno moč ZDA?

AKCIJA: digitalna naročnina 30 € ceneje! Časovno omejena ponudba. Klikni za podrobnosti ...

KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Sodček smodnika
Konflikt med Kitajsko in ZDA je eden največjih potencialnih perečih problemov našega časa. Vojno v Ukrajini bi, kljub vsem njenim posledicam, popolnoma zasenčil. Gre namreč za gospodarski in vojaški velesili, katerih konflikt bi dejansko pomenil začetek tretje svetovne vojne, z neslutenimi gospodarskimi posledicami. V tej situaciji je Tajvan sodček smodnika, podobno kot je bil Balkan pred prvo svetovno vojno. Le upamo lahko, da bosta velesili (ena v zatonu, druga v vzponu) uspeli rešiti svoja nesoglasja, ne da bi svet pahnili v brezno ...
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01