Ker želijo biti "svetovljansko mesto", bodo v nekdanji nemški prestolnici krščanstva k molitvi klicali z minareta

Uredništvo
Vir: Zajem zaslona, Facebook
POSLUŠAJ ČLANEK
V Kölnu, enem najpomembnejših središč katoliške vere v Nemčiji, po novem najmanj prihodnji dve leti z vseh 45 mošej v mestu lahko vernike vsak petek med 12. in 15. uro največ pet minut kličejo k molitvi z geslom “Pričujem, da ni drugega boga razen Allaha!” ali “Alahu Akbar – Bog je velik”.

Nadaljevanje se navadno glasi “Pričujem, da razen Allaha ni drugega boga. Pričujem, da je Mohamed Allahov poslanec. Pohitite k molitvi«.

Čeprav so ti klici z minaretov v Nemčiji za zdaj redki, so se množične razprave o islamskem klicanju k molitvi začele lansko pomlad, v času zaprtja mošej, ko so številne muslimanske skupnosti za dovoljenje prosile mestne oblasti. A Nemci zaenkrat niso naklonjeni tovrstnemu vabljenju k molitvi …

Županja Kölna: Svetovljansko mesto želi zaščititi verske interese muslimanov


"Medtem ko v krščanskih cerkvah zvonijo zvonovi, ki vernike kličejo k skupnemu bogoslužju, v mošejah muslimanskih veroizpovedi temu služijo klici mujezina," je zapisano v sporočilu za javnost na spletni strani mesta Köln.

Tamkajšnja županja Henriette Reker je "pilotni projekt" na Twitterju proslavila kot "znak spoštovanja". Navsezadnje vsakega popotnika v stolnem mestu "pozdravi stolnica in jo spremljajo cerkveni zvonovi", je zapisala. Kot "svetovljansko mesto" si Köln zdaj želi zaščititi tudi "legitimne verske interese" muslimanov. Županja je poleg tega zapisala, da "vsakdo, ki dvomi o tem, postavlja pod vprašaj kölnsko identiteto in naše mirno sobivanje".

https://twitter.com/HenrietteReker/status/1446750751913619460

A vsi se z njo ne strinjajo. Pravni strokovnjak za integracijo Ahmad Mansour je za časnik Bild ocenil, da pri tem vprašanju ne gre za versko svobodo ali raznolikost, temveč da si upravljavci mošej želijo vidnosti ter pokazati moč nad svojimi soseskami.

Zavračanje klicev mujezina (klicatelja k molitvi) prihaja tudi iz CSU. Podpredsednik generalnega sekretarja stranke Florian Hahn je za Bild dejal, da si na Bavarskem ne želijo takšnih preizkusov ter da ti niso del tradicije zahoda in niso potrebni za prakticiranje islamske vere.

Podobno so se doslej odzivali tudi nekateri lokalni odbori CDU, čeprav je stranka takšne klice časovno omejeno podprla v času ramazana, ko so bile mošeje zaprte. V AfD so takšnim klicem nasprotovali tudi v času zaprtja mošej, saj po njihovi oceni sporočilo iz minaretov oznanja, da je muslimanski bog nad krščanskim.

Poleg tega po mnenju kritikov klic k molitvi, ki je dovoljen tudi v drugih nemških mestih, ni primerljiv z zvonjenjem zvonov, saj slednji le vabijo k molitvi, medtem ko mujezin razglaša verske slogane.

Večina Nemcev proti splošnemu dovoljenju islamskega klica k molitvi


V Nemčiji živi približno 5,5 milijona muslimanov, od tega tretjina v Severnem Porenju-Vestfaliji. Država ima okrog 3.000 mošej. Približno odstotek jih po zvočniku vernike poziva k molitvi.

V Kölnu živi 120.000 muslimanov, kar je 12 odstotkov prebivalstva. V Berlinu živi 250.000 do 300.000 muslimanov, kar je približno devet odstotkov prebivalstva – a tam so klicanje k molitvi prek minaretov prepovedali. Po prvotnem dovoljenju lansko pomlad v času zaprtja mošej je bilo namreč zabeleženo množično kršenje ukrepov, zaradi česar so možnost klicanja k molitvi z minaretov nato ukinili.

Večina Nemcev (61 odstotkov) je sicer proti splošnemu dovoljenju islamskega klica k molitvi, je pokazala lanska raziskava inštituta za družbene raziskave Insa-Consulere. Glede na raziskavo je takšno vabljenje k molitvi podprlo 15 odstotkov anketiranih.

Razprave o klicih k molitvi so se sicer začele ob začetku pandemije koronavirusa, ko so se verski objekti zaprli, številne muslimanske skupnosti pa so mestne oblasti zaprosile za dovoljenje klicev k molitvi. Ponekod (npr. v Frankfurtu, Krefeldu, Osnabrücku) so dovoljenja izdali, drugje ne. Slišati je bilo tudi pozive, da bi tudi muslimani (podobno kot kristjani) izbrali zvočni signal brez besedilnih gesel.

Najštevilčnejša vera v Nemčiji je sicer še vedno rimokatoliška (23,3 milijone vernikov), sledi evangeličanska (20,2 milijona vernikov) in nato islamska (5,5 milijona vernikov). Medtem ko prvi dve vernike izgubljata, je število muslimanov v preteklih petih letih naraslo za milijon – kar je približno toliko, kot je v preteklih petih letih rimokatoliška Cerkev v Nemčiji vernikov izgubila.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Nemčiji sprejeli dva na videz povsem različna zakona glede priseljevanja. Kaj prinašata?
  • 03. 02. 2024
Leva vlada v Nemčiji zaostruje migracijsko zakonodajo, da bi odvrnili migrante, Italija jih preusmerja na Balkan
  • 09. 11. 2023
Izstopila iz nemške Levice in obljublja stranko konservativnih družbenih vrednot v povezavi s socialističnimi ekonomskimi vrednotami
  • 25. 01. 2024