Ker ni dobil državnega denarja, se je Janša slekel pred kamero. Upravičeno?
POSLUŠAJ ČLANEK
Kar se tiče deljenja davkoplačevalskega denarja preko javnih razpisov, v Sloveniji obstajajo tri vrste nevladnih organizacij: tiste, ki so na razpisu uspešne, druge, ki so neuspešne in to nikogar ne zanima, ter tretje, ki so prav tako neuspešne in jim je v protest na razpolago nacionalna televizija.
Morda se piše prav, saj je umetnik Janez Janša svoje nestrinjanje z dejstvom, da njegov zavod po novem ni več izdatno sofinanciran iz proračuna (do zdaj 3,9 milijonov evrov (!)), imel priložnost izraziti v daljšem pogovoru oddaje Studio City, dan zatem pa še v osrednjem TV dnevniku. Pogovor pri Marcelu Štefančiču se je končal z Janševim protestniškim striptizom.
Gre za rezultate zadnjega razpisa Ministrstva za kulturo za financiranje nevladnih kulturnih organizacij za obdobje 2018-2021, ki je sprožil revolt med delom kulturne srenje. Čeprav je neuspeh nekaterih znanih projektov (npr. Carmina Slovenica) na videz presenetljiv, pa vse le ni tako, kot želijo prikazati nekateri iz proračuna (do sedaj) izdatno podprti kulturniki.
Poleg tega razpisa sta nevladnim kulturnikom na voljo še dva, celotna višina sredstev iz razpisov pa tako znaša okoli 4.370.000 eur. To pa še zdaleč ni vse, kar imajo nevladni umetniki na voljo - za njih je preko dveh agencij in JS za kulturne dejavnosti skupaj na voljo kar 12,5 mio evrov. Poleg tega so na voljo tudi še številna evropska (kohezijska) sredstva, kar se v trenutnih razpravah večinoma zamolči.
Obenem država kar 2.000 samostojnim delavcem v kulturi plačuje prispevke za socialno varnost zaradi njihovega "izjemnega kulturnega prispevka" k slovenski družbi. V te namene gre letno 8,5 milijonov evrov.
Na večletnem programskem razpisu, katerega rezultati so bili objavljeni, je bilo skupaj na voljo 2,5 mio evrov. To pomeni okoli 180.000 evrov manj kot na prejšnjem, a ministrstvo na svoji spletni strani natančno pojasni, da gre celotna razlika na račun sredstev za glasbeno ustvarjanje, ki so bila z omenjenega namensko prenesena na večletni projektni razpis. Trditev, da je sredstev za kulturo v novem obdobju manj, torej sploh ne drži.
Prav tako je bilo na novem programskem razpisu izbranih enako število kulturnih programov kot na prejšnjem, razen na področju glasbene umetnosti iz že navedenega specifičnega vzroka. To pomeni 27 programov (prispelo je sicer 63 vlog), ki lahko pridobijo najmanj 33 tisoč in največ 125 tisoč evrov podpore. Podrobni rezultati razpisa bodo na spletni strani MK sicer objavljeni po vročitvi vseh izdanih odločb.
Med izbranimi programi ni nekaterih dosedanjih in so nekateri novi. MK še pojasnjuje, da je pri dodeljevanju sredstev v skladu z zakonom vezano na javne razpise, na katerih lahko konkurirajo vsi prijavitelji, ter tako ne more nikomur avtomatično zagotavljati trajne podpore.
Omenjeni rezultati so seveda povzročili jezo med tistimi programi, ki niso bili uspešni. Včeraj so tako nekateri izmed njih organizirali novinarsko konferenco, kjer so med drugim sodelovali predstavniki Društva Asociacija in Zavoda Maska, katerega direktor je Janez Janša (eden od treh "umetnikov" s tem imenom). Na njej so govorniki imeli povedati veliko o "onemogočanju delovanja nevladnih umetnikov, zaviranjem razvoja področja" ter celo "slabitvi civilne družbe".
Poleg omenjenih prejemnikov sredstev se je kritiki razdeljevanja državnega denarja v kulturi ta teden pridružil še slovarski portal Fran, katerega financiranje je MK te dni ukinilo, a potrebno je poudariti, da je to povsem drugo vprašanje, saj se je portal financiral iz povsem drugega vira.
Omenjeni Zavod Maska je po uradnih podatkih Erar-ja v lanskem letu od države prejel okoli 230.000 evrov, vse skupaj pa do danes, reci in piši, 3,9 mio evrov.
Tako je zelo težko trditi, da država omenjenemu zavodu ni (dovolj) pomagala pri umetniškem ustvarjanju, saj takšna količina sredstev za posameznega prejemnika "kulturnega" denarja ni mačji kašelj.
Poleg tega je pri vprašanju razdeljevanja državnih sredstev na področju kulture nujno upoštevati tudi obseg sredstev za socialne prispevke samozaposlenih v kulturi. Višina teh se je v zadnjih letih izjemno povečala, prispevke pa ima za "izjemen doprinos h kulturi" plačanih kar okoli 80 % vseh samozaposlenih v kulturi. Tudi to vprašanje bomo na Domovini v prihodnjih dneh vzeli pod drobnogled.
Za povsem celostno sodbo o omenjenem razpisu pa bo treba seveda počakati na objavo podrobnih rezultatov na spletni strani MK.
Morda se piše prav, saj je umetnik Janez Janša svoje nestrinjanje z dejstvom, da njegov zavod po novem ni več izdatno sofinanciran iz proračuna (do zdaj 3,9 milijonov evrov (!)), imel priložnost izraziti v daljšem pogovoru oddaje Studio City, dan zatem pa še v osrednjem TV dnevniku. Pogovor pri Marcelu Štefančiču se je končal z Janševim protestniškim striptizom.
Gre za rezultate zadnjega razpisa Ministrstva za kulturo za financiranje nevladnih kulturnih organizacij za obdobje 2018-2021, ki je sprožil revolt med delom kulturne srenje. Čeprav je neuspeh nekaterih znanih projektov (npr. Carmina Slovenica) na videz presenetljiv, pa vse le ni tako, kot želijo prikazati nekateri iz proračuna (do sedaj) izdatno podprti kulturniki.
Poleg tega razpisa sta nevladnim kulturnikom na voljo še dva, celotna višina sredstev iz razpisov pa tako znaša okoli 4.370.000 eur. To pa še zdaleč ni vse, kar imajo nevladni umetniki na voljo - za njih je preko dveh agencij in JS za kulturne dejavnosti skupaj na voljo kar 12,5 mio evrov. Poleg tega so na voljo tudi še številna evropska (kohezijska) sredstva, kar se v trenutnih razpravah večinoma zamolči.
Obenem država kar 2.000 samostojnim delavcem v kulturi plačuje prispevke za socialno varnost zaradi njihovega "izjemnega kulturnega prispevka" k slovenski družbi. V te namene gre letno 8,5 milijonov evrov.
Za kakšen razpis gre?
Na večletnem programskem razpisu, katerega rezultati so bili objavljeni, je bilo skupaj na voljo 2,5 mio evrov. To pomeni okoli 180.000 evrov manj kot na prejšnjem, a ministrstvo na svoji spletni strani natančno pojasni, da gre celotna razlika na račun sredstev za glasbeno ustvarjanje, ki so bila z omenjenega namensko prenesena na večletni projektni razpis. Trditev, da je sredstev za kulturo v novem obdobju manj, torej sploh ne drži.
Prav tako je bilo na novem programskem razpisu izbranih enako število kulturnih programov kot na prejšnjem, razen na področju glasbene umetnosti iz že navedenega specifičnega vzroka. To pomeni 27 programov (prispelo je sicer 63 vlog), ki lahko pridobijo najmanj 33 tisoč in največ 125 tisoč evrov podpore. Podrobni rezultati razpisa bodo na spletni strani MK sicer objavljeni po vročitvi vseh izdanih odločb.
Kaj trdijo kulturniki, ki so tokrat izviseli?
Med izbranimi programi ni nekaterih dosedanjih in so nekateri novi. MK še pojasnjuje, da je pri dodeljevanju sredstev v skladu z zakonom vezano na javne razpise, na katerih lahko konkurirajo vsi prijavitelji, ter tako ne more nikomur avtomatično zagotavljati trajne podpore.
Omenjeni rezultati so seveda povzročili jezo med tistimi programi, ki niso bili uspešni. Včeraj so tako nekateri izmed njih organizirali novinarsko konferenco, kjer so med drugim sodelovali predstavniki Društva Asociacija in Zavoda Maska, katerega direktor je Janez Janša (eden od treh "umetnikov" s tem imenom). Na njej so govorniki imeli povedati veliko o "onemogočanju delovanja nevladnih umetnikov, zaviranjem razvoja področja" ter celo "slabitvi civilne družbe".
Poleg omenjenih prejemnikov sredstev se je kritiki razdeljevanja državnega denarja v kulturi ta teden pridružil še slovarski portal Fran, katerega financiranje je MK te dni ukinilo, a potrebno je poudariti, da je to povsem drugo vprašanje, saj se je portal financiral iz povsem drugega vira.
Kje je resnica?
Omenjeni Zavod Maska je po uradnih podatkih Erar-ja v lanskem letu od države prejel okoli 230.000 evrov, vse skupaj pa do danes, reci in piši, 3,9 mio evrov.
Tako je zelo težko trditi, da država omenjenemu zavodu ni (dovolj) pomagala pri umetniškem ustvarjanju, saj takšna količina sredstev za posameznega prejemnika "kulturnega" denarja ni mačji kašelj.
Poleg tega je pri vprašanju razdeljevanja državnih sredstev na področju kulture nujno upoštevati tudi obseg sredstev za socialne prispevke samozaposlenih v kulturi. Višina teh se je v zadnjih letih izjemno povečala, prispevke pa ima za "izjemen doprinos h kulturi" plačanih kar okoli 80 % vseh samozaposlenih v kulturi. Tudi to vprašanje bomo na Domovini v prihodnjih dneh vzeli pod drobnogled.
Za povsem celostno sodbo o omenjenem razpisu pa bo treba seveda počakati na objavo podrobnih rezultatov na spletni strani MK.
Zadnje objave
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
6 komentarjev
Kraševka
BILJAN, točno tako je ! Ljubitelji kulture, in ti, ki jo UDEJANJAMO, tako v PEVSKIH zborih, kot v FOLKLORI, smo "NEVIDNA " množica, ki ohranja dejansko SLOVENSKO KULTURO. Naši nastopi niso plačani, pa tudi na DRŽAVNIH PROSLAVAH nismo predstavljeni - čeprav predstavljamo SLOVENSKO KULTURO.
Taki "novodobniki", kot je ta "Maska-Janš.", pa KULTURO dejansko teptajo. Sama se vprašam ali je taka dejanja mogoče imenovati KULTURA, če predstavljajo Nekulturo. To vidim kot krajo imena, podobno, kot pri njegovem osebnem imenu. On dejansko ni to kar je. Njegova dejanja so pa NEKULTURA. - Tako na TV, kot v kinodvoranah. Za teke stvari mečemo samo denar "skozi okno".
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Kaj bi bilo, če bi Štefančič ml. povabil v svojo ponedeljkovo oddajo članice in člane odraslih slovenskih folklornih skupin, ki najceloviteje predstavljajo Slovenijo na festivalih v tujini s pesmijo, glasbo, ljudskimi/narodnimi plesi, kostumi, simboli, itn, itn. Ker od države Slovenije, niti od ministrstva za kulturo, niti pristojnih za promocijo Slovenije po svetu in za turizem ne dobijo niti centa, sponzorjev pa je zaradi uvoza tujih delodajalcev vse manj, bi bilo zanimivo videti sceno množičnega moško-ženskega slačenja zgornjih delov kostumov. Do izgleda JJ-3 v oddaji? Morda pa bi potem vendar dojeli, da so v Sloveniji, ki se razglaša, kako je uspešna, tudi oni. Na Hrvaškem, v Srbiji, na Kosovu jim tega ni treba storiti, ker krepko razvijajo vse oblike njihovega delovanja in nastopanja po svetovnih folklornih festivalih. Po videnem na nekaterih od njih, pa ima optimalno organiziranost Turčija. Ena od naših najstarejših in po nastopih v več kostumih najbolj opaznih skupin, pa zaradi pomanjkanja denarja lani še do Velike Kladuše ni mogla.
Alojzij Pezdir
V državi, kjer najortodoksnejši del vladajoče levice (SD in Levica) med poslanci DZ "z nonšalantnim zamahom" razglasi za "kulturnika" celo "sirskega brivca", da bi ga "rešil" oz. "zavaroval" pred dokončnimi odločitvami sodne veje oblasti ter zakonitimi ukrepi pristojnih organov izvršne oblasti v RS, je bilo mogoče "z umetniško subverzivno prilastitvijo" imena in priimka prvaka najmočnejše opozicijske stranke kot da "politično angažiranim" potrjevanjem "svobode umetniškega izražanja" preverjeno solidno preživeti ob državnem "koritu" kar nekaj dolgih let oz. sezon.
No, in ko se je enkrat "obdobje debelih krav" za "umetnike" iz zavoda Maska ter pod maskami "umetniško" trajno prisvojenih imen in "blagovnih znamk" končalo, si pač domiselni in šegavi "umetnik", tretjina tria Janša, vselej zna in zmore izmisliti novo "subverzivno umetniško akcijo". Tokrat denimo pred najširšim avditorijem Štefančičevega dislociranega studia tednika Mladina na TVS1 - ko protestira proti politiki aktualnega ministrstva za kulturo RS z neatraktivno goloto ene tretjine zgornjih delov trupov tria Janša, a ob ključnem simbolnem citatu koščka rezilne žice s slovensko-hrvaške meje. Rezilne žice, za katero je vlada RS po besedah tretjine tria Janša porabila več kot za vso letno programsko ponudbo nevladnih kulturnih organizacij.
Alojzij Pezdir
Ob upravičenih protestih dela umetnikov in kulturnih ustvarjalcev je vendarle potrebno ugotoviti, da se je delež proračunskega denarja za kulturo "v javnem interesu" po drastičnih "kriznih rezih" v sredstva javnega sektorja znižal za opazno četrtino (od okoli 200 milijovov evrov na okoli 150 milijonov evrov!). Padcu sredstev sorazmerno pa se nikakor ni zmanjšalo ne število javnih zavodov in ne t. i. nevladnih organizacij v kulturi ter seveda tudi ne število programov in projektov ter samostojnih umetnikov, ki jim država plačuje prispevke za socialno varnost. Kar pomeni, da je z manj sredstvi potrebno "obdržati pri življenju" najmanj enako število "lačnih ust" oziroma zaradi pritoka novih in novih kadrov z umetniških akademij vedno več.
Državno proračunsko "korito" je, kot rečeno, za četrtino manjše oz. plitvejše, število potencialnih "lačnih ust", ki si tako po veljavni zakonodaji kot tudi po internih kriterijih in merilih MzK zaslužijo soudeležbo pri programskem ali projektnem financiranju ter pokrivanje prispevkov za socialno varnost, pa se nenehoma povečuje. Vsakemu je lahko po vsem povedanem jasno, da se bodo razmerja med potencialnimi porabniki javnih sredstev in tistimi, ki jih delijo, naravno le zaostrovala. Še zlasti zato, ker ministrstva v družbenih dejavnostih na sistemski ravni niso storila nič, da bi prilagodila svoje metode ter organizacijo npr. celotnega kulturnega sektorja novim družbenim okoliščinam ter objektivnim finančnim zmogljivostim države.
In ko je eksistencialna stiska javnih zavodov ter NVO le še vse hujša, je tudi vse več javno izraženih nasprotij med zaposlenimi v javnih zavodih ter med nevladnimi organizacijami, med vse bolj redko zaposlenimi za nedoločen čas ter vse pogostejšimi brezpravnimi prekarci. Da o domala zaprtem trgu dela in honorarnih storitev za mlade umetnike, ki prvič stopajo na skrajno omejen in neurejen trg intelektualnega in umetniškega dela, sploh ne zapravljamo besed.
Dejstvo je, da po četrt stoletja kapitalističnega družbenega razvoja z vsemi negativnimi spremljevalnimi pojavi najbolj vulgarnega zgodnjega kapitalizma, kultura (kot tudi večina drugih družbenih dejavnosti) še vedno deluje po globoko vrezanih ter domala samoumevnih sistemskih in statusnih "kolesnicah" in zakonskih vodilih, zasnovanih v sistemu socialističnega samopupravljanja. Nobena vlada RS in noben resorni minister za kulturo doslej še ni ustrezno prilagodil organizacije in načina financiranja kulturnih programov in projektov novi razvojni, družbeni in gospodarski resničnosti, vsi so se utapljali zgolj v drobnih in nesistemskih ter nestrateških "gasilskih" ukrepih, s katerimi so skušali vzdrževati doseženo raven kulture, vsaj na zunaj, čim bolj neokrnjeno ter navznoter tudi kolikor mogoče brezkonfliktno.
A zadnji pojavi omogočajo slutnjo, da bo tega "navideznega miru" tudi v slovenski kulturi kmalu konec. In da se bodo tisti, ki bodo po najnovejših ukrepih državnih uradnikov ostali brez možnosti preživetja, solidarno povezali med seboj in organizirano uprli. Seveda pa, kot vedno, tudi tokrat ni treba nasedati najbolj tistim, ki so najbolj glasni ali celo medijsko najbolj hrupno podprti. Zavedati se je potrebno, da je za medijsko privilegiranimi performerji in umetniki, kot so trio Janša ali Živadinov ali člani skupin NSK, še mnogo umetnikov, ki so še v mnogo slabšem položaju, saj jih praviloma politično in pragmatično motivirane odločitve državnih uradnikov in ekspertnih komisij nikoli doslej niso niti pripustile k "državnim napajalnikom".
Kraševka
Verjetno je dobil denarja veliko, ker je bil soustvarjalec filma JAZ sem JANEZ JANŠA. Celo ime si je menjal, da je to lahko počel. Ne novega denarja, ampak KAZEN bi moral dobiti za tako kulturo. To je NEKULTURA !
slovenc sm
In kaj je tukaj čudnega? Nekoristni zapravljavci denarja izsiljujejo nove podpore preko javnih medijev, za katere vemo, kdo so v nadzornih odborih - levičarji.
Naslovno vprašanje je zato za normalnega Slovenca žaljivo. Upravičeno je samo za tistega, ki pripada isti kasti izkoriščevalcev in političnih prisklednikov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.