Ker gori Amazonija, ne smemo obnoviti Notre Dame? Zavajujoče objave so zavzele družbena omrežja.
POSLUŠAJ ČLANEK
Zadnje dni spremljamo številna medijska poročila o požarih v Amazoniji in izginjanju tamkajšnjega pragozda, kar je gotovo ena največjih naravnih katastrof v zadnjem času.
Ob tem se pojavljajo po družbenih omrežjih številne fotografije, besedila in spodbude, ki pozivajo, da je potrebno ukrepati. Toda, ali so informacije, ki jih delimo resnične?
Čeprav v medijih odmeva požar v Amazoniji, nam satelitske slike pokažejo še bolj žalostno podobo sveta. Samo v sredini julija so zabeležili 782.366 požarov v naravi, večina obvestil o požarih je prišla iz Rusije, nato Konga, Angole in Avstralije, a se jim Brazilija hitro bliža.
Sistem za opozarjanje o požarih Global forest watch je letos zaznal že več kot 15 milijonov požarov, ponekod govorimo o kar 200-odstotnem povečanju, kot sta to primera Sibirije in Aljaske, kjer je še pred slabima dvema tednoma gorelo območje v velikost 9000 kvadratnih kilometrov, v Sibiriji se govori o pogorelih 10.000 kvadratnih kilometrih, kjer uhajanje metana iz nekdaj zamrznjenih tal predstavlja še dodaten problem. Število požarov, ki jih zaznavajo sateliti, je izjemno skrb vzbujajoče.
Ob vseh pozivih in žalostnih slikah izginjajoče flore in favne pa se pojavljajo primerjave kam vse kot družba vlagamo denar namesto, da bi reševali pragozdove.
Ena izmed najbolj razširjenih pa je tudi spodnja primerjava, ki je največkrat pospremljena s komentarjem, kako nesmiselno je obnavljati Notre Dame v Parizu, če imamo težave s tako elementarno zadevo kot so klimatske spremembe, masovni požari itd.
Če odvzamemo iz takih objav oceno smiselnosti narejenih povezav, pa je potrebno opozoriti na neresnične številke, ki so navedene v takšnih objavah.
https://www.facebook.com/543116596195221/photos/a.543187069521507/659263664580513/?type=3&theater
Tako objava, ki je bila do sedaj deljena denimo že več kot 11tisočkrat navaja, da za amazonski in sibirski gozd ter njuno ohranitev ni bilo namenjeno nič denarja. Poleg tega, da je prva fotografija uporabljena s spletnega ponudnika slik in ni nujno, da odraža aktualni požar v Sibiriji, so podatki o financah lažni.
Ravno Brazilija je vložila v zmanjševanje emisij v okolje in ohranjevanje pragozda v preteklih 15 letih veliko denarja. In pri vsem skupaj imela tudi določene uspehe. Organizacija Climate Advisers je opravila raziskavo, v kateri ugotavljajo, da je Brazilija uspela zmanjšati svoje emisije za več kot tretjino. Ter zaustavila 80% sečnje svojih pragozdov v Amazoniji. V te programe je vlagala od leta 2000 v povprečju milijardo dolarjev letno na zvezni ravni. Medtem ko naj bi na lokalni ravni vložila še nekaj 100 dodatnih milijonov letno.
Večje težave z efektivno porabo sredstev so v Afriki, kjer je poročilo Rainforest Foundation ugotavljalo že pred leti, da je bilo 500 milijonov, ki so bili porabljeni za ohranitev drugega največjega pragozda v dolini Konga porabljenih z malo učinka.
Torej denar je bil vložen. Če ga je bilo vloženega dovolj ali na pravilen način, pa ostaja debata za našo sedanjost in prihodnost.
Ob tem se pojavljajo po družbenih omrežjih številne fotografije, besedila in spodbude, ki pozivajo, da je potrebno ukrepati. Toda, ali so informacije, ki jih delimo resnične?
Težava ni samo Amazonija
Čeprav v medijih odmeva požar v Amazoniji, nam satelitske slike pokažejo še bolj žalostno podobo sveta. Samo v sredini julija so zabeležili 782.366 požarov v naravi, večina obvestil o požarih je prišla iz Rusije, nato Konga, Angole in Avstralije, a se jim Brazilija hitro bliža.
Sistem za opozarjanje o požarih Global forest watch je letos zaznal že več kot 15 milijonov požarov, ponekod govorimo o kar 200-odstotnem povečanju, kot sta to primera Sibirije in Aljaske, kjer je še pred slabima dvema tednoma gorelo območje v velikost 9000 kvadratnih kilometrov, v Sibiriji se govori o pogorelih 10.000 kvadratnih kilometrih, kjer uhajanje metana iz nekdaj zamrznjenih tal predstavlja še dodaten problem. Število požarov, ki jih zaznavajo sateliti, je izjemno skrb vzbujajoče.
Primerjave stroškov, ki so zavajujoče
Ob vseh pozivih in žalostnih slikah izginjajoče flore in favne pa se pojavljajo primerjave kam vse kot družba vlagamo denar namesto, da bi reševali pragozdove.
Ena izmed najbolj razširjenih pa je tudi spodnja primerjava, ki je največkrat pospremljena s komentarjem, kako nesmiselno je obnavljati Notre Dame v Parizu, če imamo težave s tako elementarno zadevo kot so klimatske spremembe, masovni požari itd.
Če odvzamemo iz takih objav oceno smiselnosti narejenih povezav, pa je potrebno opozoriti na neresnične številke, ki so navedene v takšnih objavah.
https://www.facebook.com/543116596195221/photos/a.543187069521507/659263664580513/?type=3&theater
Tako objava, ki je bila do sedaj deljena denimo že več kot 11tisočkrat navaja, da za amazonski in sibirski gozd ter njuno ohranitev ni bilo namenjeno nič denarja. Poleg tega, da je prva fotografija uporabljena s spletnega ponudnika slik in ni nujno, da odraža aktualni požar v Sibiriji, so podatki o financah lažni.
Ravno Brazilija je vložila v zmanjševanje emisij v okolje in ohranjevanje pragozda v preteklih 15 letih veliko denarja. In pri vsem skupaj imela tudi določene uspehe. Organizacija Climate Advisers je opravila raziskavo, v kateri ugotavljajo, da je Brazilija uspela zmanjšati svoje emisije za več kot tretjino. Ter zaustavila 80% sečnje svojih pragozdov v Amazoniji. V te programe je vlagala od leta 2000 v povprečju milijardo dolarjev letno na zvezni ravni. Medtem ko naj bi na lokalni ravni vložila še nekaj 100 dodatnih milijonov letno.
Večje težave z efektivno porabo sredstev so v Afriki, kjer je poročilo Rainforest Foundation ugotavljalo že pred leti, da je bilo 500 milijonov, ki so bili porabljeni za ohranitev drugega največjega pragozda v dolini Konga porabljenih z malo učinka.
Torej denar je bil vložen. Če ga je bilo vloženega dovolj ali na pravilen način, pa ostaja debata za našo sedanjost in prihodnost.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
Alojzij Pezdir
Predvsem pa je v poročanju o globalnih naravovarstvenih ujmah veliko preveč političnega sprenevedanja in pristranskega političnega in medijskega hujskaštva. O neukročenih požarih v sibirskih gozdovih Putinove Ruske federacije komaj kdo in komaj kdaj poroča, saj je ruski diktator karizmatični ljubljenec večine levih in levičarskih, a tudi skrajno desničarskih svetovnih medijev.
O podobni ujmi v amazonskem deževnem gozdu, za katerega dolžijo kar brazilskega populističnega predsednika osebno, pa mediji piromansko strastno razpihujejo medijski ogenj in prilivajo olje na sovraštvo do demokratično izvoljenega predsednika, ki so ga že pred izvolitvijo sovražno in trajno zaznamovali za brazilskega "trumpa". In kogar svetovni mediji tako označijo, mu ni pomoči.
Seveda se politično pristransko medijsko hujskaštvo proti enemu politiku in eni politiki, ki nenadoma postane žrtveno jagnje oziroma skupna tarča kritike, da so drugi politiki oz. državniki odrešeni svoje odgovornosti in svoje krivde za svoje prispevke h globalnim naravovarstvenim problemom, slej ko prej prenese v okolje svetovne politike in tudi na raven združbe najmogočnejših svetovnih odločevalcev iz kluba G 7. In kakšen "macron", ki na domačem prizorišču iz meseca v mesec izgublja zaupanje in spoštovanje lastne politične javnosti, se zdaj nenadoma skuša povzdigniti "iz pepela" z glasno abstraktno in moralistično kritiko svojega kolega, od katere nimajo in ne bodo imeli ničesar ne državljani Brazilije in ne prebivalstvo sveta.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.