Ker gori Amazonija, ne smemo obnoviti Notre Dame? Zavajujoče objave so zavzele družbena omrežja.

Uredništvo
3

Zadnje dni spremljamo številna medijska poročila o požarih v Amazoniji in izginjanju tamkajšnjega pragozda, kar je gotovo ena največjih naravnih katastrof v zadnjem času.

Ob tem se pojavljajo po družbenih omrežjih številne fotografije, besedila in spodbude, ki pozivajo, da je potrebno ukrepati. Toda, ali so informacije, ki jih delimo resnične? 

Težava ni samo Amazonija

Čeprav v medijih odmeva požar v Amazoniji, nam satelitske slike pokažejo še bolj žalostno podobo sveta. Samo v sredini julija so zabeležili 782.366 požarov v naravi, večina obvestil o požarih je prišla iz Rusije, nato Konga, Angole in Avstralije, a se jim Brazilija hitro bliža.

Sistem za opozarjanje o požarih Global forest watch je letos zaznal že več kot 15 milijonov požarov, ponekod govorimo o kar 200-odstotnem povečanju, kot sta to primera Sibirije in Aljaske, kjer je še pred slabima dvema tednoma gorelo območje v velikost 9000 kvadratnih kilometrov, v Sibiriji se govori o pogorelih 10.000 kvadratnih kilometrih, kjer uhajanje metana iz nekdaj zamrznjenih tal predstavlja še dodaten problem. Število požarov, ki jih zaznavajo sateliti, je izjemno skrb vzbujajoče.

Primerjave stroškov, ki so zavajujoče

Ob vseh pozivih in žalostnih slikah izginjajoče flore in favne pa se pojavljajo primerjave kam vse kot družba vlagamo denar namesto, da bi reševali pragozdove.

Ena izmed najbolj razširjenih pa je tudi spodnja primerjava, ki je največkrat pospremljena s komentarjem, kako nesmiselno je obnavljati Notre Dame v Parizu, če imamo težave s tako elementarno zadevo kot so klimatske spremembe, masovni požari itd.

Če odvzamemo iz takih objav oceno smiselnosti narejenih povezav, pa je potrebno opozoriti na neresnične številke, ki so navedene v takšnih objavah.

Objavil/a Detoxify dne Četrtek, 22. avgust 2019

Tako objava, ki je bila do sedaj deljena denimo že več kot 11tisočkrat navaja, da za amazonski in sibirski gozd ter njuno ohranitev ni bilo namenjeno nič denarja. Poleg tega, da je prva fotografija uporabljena s spletnega ponudnika slik in ni nujno, da odraža aktualni požar v Sibiriji, so podatki o financah lažni.

Ravno Brazilija je vložila v zmanjševanje emisij v okolje in ohranjevanje pragozda v preteklih 15 letih veliko denarja. In pri vsem skupaj imela tudi določene uspehe. Organizacija Climate Advisers je opravila raziskavo, v kateri ugotavljajo, da je Brazilija uspela zmanjšati svoje emisije za več kot tretjino. Ter zaustavila 80% sečnje svojih pragozdov v Amazoniji. V te programe je vlagala od leta 2000 v povprečju milijardo dolarjev letno na zvezni ravni. Medtem ko naj bi na lokalni ravni vložila še nekaj 100 dodatnih milijonov letno.

Večje težave z efektivno porabo sredstev so v Afriki, kjer je poročilo Rainforest Foundation ugotavljalo že pred leti, da je bilo 500 milijonov, ki so bili porabljeni za ohranitev drugega največjega pragozda v dolini Konga porabljenih z malo učinka.

Torej denar je bil vložen. Če ga je bilo vloženega dovolj ali na pravilen način, pa ostaja debata za našo sedanjost in prihodnost.

Z zavajujočimi objavami na družbenih omrežjih kaj pomagamo reševanju pragozda?

Objave, ki se pojavljajo so zavajujoče in čeprav nas morda slike gorečega pragozda razburijo ali žalostijo, je pošteno pred delitvijo, premisliti o realnosti trditev, ki se nahajajo v komentarju ali sliki. Problematiziranje obnove cerkve v Parizu zaradi težav, ki jih imamo glede klimatskih sprememb je lahko zelo nevarno.

Kaj še vse lahko ukinemo za pridobitev sredstev za reševanje pragozda? Dvignemo davke na plače najbogatejših športnikov? Omejimo plače javnih uslužbencev? Ukinemo dodatke za šolsko malico?

Problem s katerim se soočamo je velik in bo vedno večji. Toda s primerjavami neprimerljivega ter iskanje instant rešitev ne bomo daleč prišli. Namesto deljenja takih objav in porabe ur za družbenimi omrežji zaradi takih slik, se dajmo raje vprašati kaj lahko naredimo doma. Ločujete odpadke? Se izogibate embalaži za enkratno uporabo? Se boste javili k prostovoljnim gasilcem? Boste bolj previdni v našem gozdu, da ga ne bo zajel požar? S takimi in podobnimi dejanji bomo več pripomogli k ohranitvi pragozda, kot pa z deljenjem neresničnih objav.

 

3 KOMENTARJI

  1. Predvsem pa je v poročanju o globalnih naravovarstvenih ujmah veliko preveč političnega sprenevedanja in pristranskega političnega in medijskega hujskaštva. O neukročenih požarih v sibirskih gozdovih Putinove Ruske federacije komaj kdo in komaj kdaj poroča, saj je ruski diktator karizmatični ljubljenec večine levih in levičarskih, a tudi skrajno desničarskih svetovnih medijev.
    O podobni ujmi v amazonskem deževnem gozdu, za katerega dolžijo kar brazilskega populističnega predsednika osebno, pa mediji piromansko strastno razpihujejo medijski ogenj in prilivajo olje na sovraštvo do demokratično izvoljenega predsednika, ki so ga že pred izvolitvijo sovražno in trajno zaznamovali za brazilskega “trumpa”. In kogar svetovni mediji tako označijo, mu ni pomoči.
    Seveda se politično pristransko medijsko hujskaštvo proti enemu politiku in eni politiki, ki nenadoma postane žrtveno jagnje oziroma skupna tarča kritike, da so drugi politiki oz. državniki odrešeni svoje odgovornosti in svoje krivde za svoje prispevke h globalnim naravovarstvenim problemom, slej ko prej prenese v okolje svetovne politike in tudi na raven združbe najmogočnejših svetovnih odločevalcev iz kluba G 7. In kakšen “macron”, ki na domačem prizorišču iz meseca v mesec izgublja zaupanje in spoštovanje lastne politične javnosti, se zdaj nenadoma skuša povzdigniti “iz pepela” z glasno abstraktno in moralistično kritiko svojega kolega, od katere nimajo in ne bodo imeli ničesar ne državljani Brazilije in ne prebivalstvo sveta.

  2. Da ne bo pomote, vsakega drevesa je škoda.
    Ves ta politično medijski halo MSM okoli požarov v Braziliji je zato, ker tam na oblasti ni “naš” človek. Tako so požari v Amazoniji politični problem, medtem, ko so požari v Sibiriji, na portugalskem. Kanadi ali drugod po svetu, okoljska nesreča. Tako, kot zlorabljajo kriminal in nesreče proti Trumpu, isto počenjajo zdaj tudi proti J.Bolsonaru, brazilskemu predsedniku. Toliko o poštenosti MSM in politikov, ki jih ti mediji promovirajo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime