»Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi.« (Jn 14,21)

Tukaj in sedaj smo v 6. tednu velikonočnega časa, 2. nedelja izven karantene in mogoče se sprašujete, zakaj smo v 6. tednu velikonočnega časa, ali da vprašanje drugače zastavim: zakaj tako dolgo praznujemo veliko noč?

Velika noč je tako bila že dolgo nazaj in letos velika noč sploh ni bila velika noč tako da, zakaj vesoljna katoliška Cerkev vztraja na praznovanju velike noči tako dolgo? To delamo, ker v Božji besedi beremo, da je Jezus umrl zaradi naših grehov, je vstal in se je po vstajenju prikazoval svojim učencem 40 dni. Bil je z njimi, jim razlagal, jih učil, opogumljal, tako da so prvi učenci, prva Cerkev praznovali prvo veliko noč 40 dni. Kot to delamo mi.

Kaj so Binkošti?

No in po 40 dneh je Jezus odšel v nebesa in po še desetih dneh je Jezus na Binkošti nazaj poslal Svetega Duha, se pravi vse skupaj 50 dni po veliki noči. In če je danes 6. velikonočna nedelja in ima vsak teden sedem dni, to pomeni, da smo že po praznovali 5 polnih tednov, se pravi 5X7 je 35 in nam do vnebohoda manjkaj še 5 dni. Tako bomo po prazniku Vnebohoda in Binkoštnem prazniku čez dva tedna zaključili z letošnjim velikonočnim časom.

Sveti Duh je tisti, ki nam omogoča, da lahko živimo evangelij, da lahko sporočilo evangelija prenesemo v svoje življenje.

Da bomo resnično razumeli kaj sploh so Binkošti, se spet moramo vrniti nazaj v čas Jezusa in apostolov. Po Jezusovem vnebohodu njegovi apostoli in učenci, enostavno niso vedeli kako naprej. Jezus jim je dal eno preprosto navodilo. »Pojdite v zgornje prostore in molite«. In to so počeli, deset dni so vztrajali v molitvi, ter čakali, na to, kaj se bo zgodilo. Deseti dan po Vnebohodu, 50. dan po vstajenju, jim je Jezus poslal Svetega Duha, ki je prišel nad njih v podobi plamenečih, ognjenih jezikov.

Ta Sveti Duh je bil tisti, ki jim je dajal moč in pogum, da so uspeli dalje hoditi za Jezusom. Da so začeli oznanjati evangelij-dobro novico vsem ostalim ljudem, vsem ostalim narodom. O tem smo slišali v današnjem prvem berilu, kako se je Božja beseda širila vse do skrajnih meja sveta. Jezus jim je, in z njimi tudi nam, zagotovil, da nas ne bo zapustil. Da nam bo dal duha tolažnika, Svetega Duha, tisto tretjo osebo Svete Trojice, s katero imamo, roko na srce, največ problema.

Kdo je torej Sveti Duh in zakaj je tako zelo pomemben za nas?

Lahko bi se celo leto pogovarjali, kdo in kaj je Sveti Duh, obstaja celo samostojna veja teologije, pneumatologija, ki se ukvarja z njim (tukaj mi prihaja na pamet ena anekdota iz Teološke fakultete, ko je neki študent na izpitu odgovoril, da se pneumatologija ukvarja z avtomobilskimi gumami). Da ne bomo preveč razpredali, si samo oglejmo, kaj so stvari, ki jih Sveti Duh dela v naših življenjih.

Sveti Duh je tisti, ki nam omogoča, da lahko živimo evangelij, da lahko sporočilo evangelija prenesemo v svoje življenje. Brez njega »Dobra novica evangelija« enostavno ni »Dobra novica«. Brez njega življenja Kristusovega učenca enostavno ne moremo živeti! Ne moremo izpolnjevati Jezusovih zapovedi! Sveti Duh nam omogoča, da živimo življenje Jezusovega učenca. To je njegova glavna naloga in poglavitna stvar zaradi katere petdeseti dan po Veliki noči praznujemo praznik Binkošti.

Vsak dan v povezanosti s Svetim Duhom

Vendar mora vsak dan biti v znamenju povezanosti s Svetim Duhom. Vsak dan moramo poskušati živeti po načelih in namigih. Če pa se včasih zdi, da ne gre, da nas enostavno zanaša kam drugam, ne izgubimo upanja! Vedno, vedno se da na novo začeti, vedno je tukaj nov dan. Samo obupati ne smemo in se prepustiti toku.

Sveti Duh nam daje mnoštvo darov. Ogromno jih je, tistih sedem, ki pa smo jih morali znati za spraševanje pred Birmo, pa je glavnih; dar modrosti, dar umnosti, dar sveta, dar moči, dar vednosti, dar pobožnosti, dar strahu Božjega.

Vedno se da na novo začeti, samo obupati ne smemo in se prepustiti toku.

In tukaj je na mestu vprašanje zakaj bi jih sploh hoteli? Kaj meni pride prav dar sveta? Enostavno. Prositi Svetega Duha, da bi se v odločujočih trenutkih moje življenja znal pravilno odločati. Dar pobožnosti? Da ne predstavljamo, da smo najpametnejši in vemo celo več od samega Boga. Dar strahu Božjega? Da ne gledamo na Nebeškega Očeta, kot na krutega diktatorja, ki nam prepoveduje in nas zasužnjuje, ampak da ga sprejemamo kot najboljšega možnega Očeta. Vsi mi smo od Boga ljubljeni bratje in sestre. In tako tudi živimo. Naj nas Sveti Duh v tem preobraža in nam kaže pravo pot, pot k naši končni nagradi. Življenju v družbi svetih.