Kdo zmaguje in kdo izgublja v aferi Sova-Knovs-Lepa N.? Odgovarjajo poznavalci politike

Rok Čakš
10
Vir foto: wikipedia, Twitter, tonin.si

Ta čas najbolj pregreto merjenje moči v naši politiki poteka na relaciji kabinet predsednika vlade-Sova-Knovs, katerega glavni akterji iz ospredja in ozadja so Marjan Šarec, Damir Črnčec, Rajko Kozmelj in Matej Tonin. 

Spopad se odvija okrog dveh vsebinskih točk: sporne zaposlitve Šarčeve prijateljice v Sovi in javne objave dela poročila 

Kdo v tem spopadu zmaguje in kdo izgublja smo povprašali 14 poznavalcev slovenske politike, ki sodelujejo v našem mesečnem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja politikov. 

Zanimalo nas je tudi, ali po njihovem mnenju spopad mednarodno škoduje Sloveniji. 

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, Ivan Puc, Aljuš Pertinač, dr. Matevž Tomšič, Sebastjan Jeretič, dr. Žiga Turk, dr. Matej Lahovnik, Sašo Ornik, Bojan Požar, Marko Pavlišič, Igor Vovk, Martin Nahtigal in Rok Čakš 

Komisija za nadzor obveščevalno varnostnih služb (Knovs) naj bi v preiskavi blokade civilnega nadzora nad Slovensko obveščevalno varnostno agencijo (Sova), do katere je prišlo ob aferi zaposlitve Lepe N., še do konca leta zaslišala glavne vladne akterje: Marjana Šarca, Damirja Črnčeca in direktorja Sove, Rajka Kozmelja. Prva zaslišanja bodo 10. decembra.

Matej Tonin je kot predsednik komisije doživel protiudarec preko medijskih očitkov, da mednarodno škodi Sloveniji ter s kazensko ovadbo Sove, za katero se je izkazalo, da je naperjena proti “neznani osebi” in ne njemu osebno, kot je bila v javnost poslana prva informacija. Sova namreč trdi, da je Knovs v soglasno sprejetem poročilu o arbitraži izdajal tajne podatke – v delu, ki so ga brez glasu proti odprli za javnost.

Na naše vprašanje poznavalcem politike, kdo v tem političnem spopadu med kabinetom predsednika vlade in Sovo na eni strani ter Knovsom in Toninom na drugi, izgublja in zmaguje, nismo dobili enoznačnih odgovorov.

Pet od štirinajstih jih meni, da zaenkrat nihče ne zmaguje oz. izgublja, štirje so prepričani, da izgubljajo vsi, trije boljšo pozicijo pripisujejo Mateju Toninu, dva pa kabinetu predsednika vlade.

“Dolgoročno vsekakor zmaguje Matej Tonin, saj je bolj ali manj že jasno, da bo Šarec, če bo hotel zavarovati sebe, moral “žrtvovati” vsaj direktorja Sove Rajka Kozmelja, ki je tudi najbolj pogrešljiv,” meni Bojan Požar, ki je razkril afero zaposlitve Šarčeve prijateljice N.H. v Sovi. Na splošno pa meni, da najbolj izgublja Sova, ki bi jo “očitno res morali najprej razpustiti in potem postaviti na novo.”

Da se Tonin trudi, da bi vodil državotvorno linijo in se pozicioniral kot varuh demokracije, meni dr. Žiga Turk, in dodaja, da mu dominantni mediji te vloge nočejo priznati.

Po prepričanju Luke Lisjaka Gabrijelčiča očitno izgublja Šarec, ki nosi breme zelo slabih svetovalcev v kabinetu, SOVA pa izgublja na javnem ugledu. “Tonin je na dobri poti, da iz zgodbe izide kot zmagovalec, a se mora izogniti številnim čerem,” opozarja Primorec na doktorskem študiju v Budimpešti. Po Lisjakovih besedah mora Tonin predvsem pokazati, da premore več državniškega smisla od svojih nasprotnikov v vladnem kabinetu in SOVI.

Tudi voditelj priljubljene pogovorne oddaje Faktor, Aljuš Pertinač, meni, da Sloveniji mednarodno škodujejo Šarec, Cerar in Erjavec, ki so bodisi zakuhali afero arbitraža, bodisi ne želijo, da bi se odgovorne zanjo poklicalo na odgovornost.

“Zdi se, da v tem konfliktu zlasti izgublja država in namesto, da bi se zadeve razčistile, na relaciji Sova-Knovs-kabinet PV poteka prava informacijska vojna, ki škodi vsem trem stranem in posledično tudi kredibilnosti slovenske države in slovenskim nacionalnim interesom,” pa ocenjuje profesor politologije s FDV, dr. Miro Haček

Po mnenju komentatorja Domovine Martina Nahtigala je bil zmagovalec tega boja znan že od začetka, saj gre za temo, ki običajnega Slovenca ne zanima. “In pri takih temah vsak pravičnik izpade zdrahar, proti čemur pa imajo Slovenci privzgojen odpor že v DNK-ju,” opozarja Nahtigal. Po njegovem smo, kar se tiče uspeha mednarodnega parketa in tihe diplomacije, pri arbitraži že pogrnili, za kar gre krivdo pripisati “superministru” Karlu Erjavcu. “KNVOS in dogajanje okoli njega pa je minorno dogajanje v zadnjem blatnem dolu Srednje Evrope, ki ne zanima nikogar razen Slovencev. Pa še to večine ne,” zaključuje Nahtigal. 

Nekdanji poslanec Državljanske liste, Marko Pavlišič, pa meni, da medijska podpora vladi, skupaj z inšpektoratom, ki je v bistvu ugotovil, da so bile pri VSEH pregledanih zaposlitvah napake, uspeva afero potiskati v pozabo.

Mednarodna škoda Sloveniji – DA ali NE?

Devet analitikov je mnenja, da afera Sloveniji mednarodno ne škoduje, pet pa jih meni nasprotno.

“Sloveniji bi objektivno bolj škodovalo to, če mi vseh teh zadev ne bi razčistili, kar je prava drža in resnični nacionalni interes, ampak bi jih pometli pod preprogo,” ocenjuje Bojan Požar. Kot pravi, diplomacije, politiki in obveščevalne službe tujih držav, ki vse to pozorno spremljajo, niso neumne. “Pometanje pod preprogo ni varovanje nacionalnega interesa, ampak zaščita kompromitirane politične elite, oziroma posameznih politikov in visokih uradnikov, vpletenih v afere. Zato je v slovenskem nacionalnem interesu ravno to, da se vse te zadeve do konca raziščejo, krivci in odgovorni pa tako ali drugače kaznujejo.”

Po prepričanju dr. Žige Turka pa je to, da afera mednarodno škoduje Sloveniji, teza tistih, ki ne želijo, da bi se pri nas kdaj kaj razčistilo.

10 KOMENTARJI

  1. “Kaj bo, kaj bo,če se Kučanov dvorni norec Šarec
    ne ukroti?”, tarna slovenska raja:
    .
    “Opušča demokratična pravila,
    ‘Mein Kampf’ prebira; ta mu daje krila.
    Gorje, če se diktator razšopiri,
    se rdeč fašist iz Murgel povampiri.”

  2. Prav gotovo zmaguje Tonin.
    Šarec je politik za enkratno uporabo. Koliko čas še ima, da nas zabava in zajebava ne vemo. To ni odvisno od njega, temveč od mafije, ki ga je ustoličila in ki ji dela usluge. Ko ne bo več koristenm ga bodo odstavili. Sedaj so tako močni, da ga lahko odstavijo že med mandatom in sestavijo novo koalicijo in predčasnih volitev sploh ne rabijo uprizoriti.
    Se pravi, Šarcu ni zagotovljen niti celi mandat.
    Če odpustijo Šarca, pade celi začasni dvor, se pravi tudi razni svetovalci in podrepniki.
    To je mogoče zanesljivo napovedati, saj bo Šarec blodil po slovenski poliiki najdalj do prihdnih rednih volitev, če bo imel srečo.
    Tonin je iz drugega vica. NSi je še vedno kolikor tolikor neodvisna stranka. Zaenkrat ni potrebna mafiji, da bi z njo sestavljala vldo. Mafija je tako močna, da ne rabi več videza demokratičnosti, kar je slavni Drnovšek še potreboval. Danes videz demokratičnosti ni potreben niti za mednarodno javnost, saj je ta postala podobna godlja, kot jo imamo v Sloveniji.
    Tonina ne bo nihče rušil. Kvečemu ga lahko izkoristijo, da pomaga zrušii Šarca, če bo ta preveč nadležen.
    Tonina za tak podvig ni potrebno posebaj plačati, ali nagraditi, zato ga tudi mafija ne bo rušila, saj se ne ve, kdaj ga bodo lahko izkoristili, da si sami ne bodo rabili mazati rok.
    Žalostno pa je, da je sicer kar dober in pošten Tonin figura v talonu zato, da preti Šarcu, za nagrado , če ga slučajno vrže, a ne bo nagrajen, ampak si bo reši le lastno kožo in ga mafija ne bo oblila z gnojnico, kar je značilno za politične boje v Sloveniji.

  3. interesu države je, da ne pridejo na svetlo dogajanja v SOVI.

    Mar nas res ne bi bilo nič sram, da ima poročeni premier prijateljico, ki ji je izposloval službo tajne agentka v obveščevalni in kontraobveščevalni službi?

  4. Spet se ukvarjajo z neko brezvezno niti ne Mato Hari, ker to ni! Takih je v javnem sektorju polno! Tudi to je koruptivnost!
    Pravi problemi so pa potisnjeni na rob in psi lajajo – karavana gre dalje!

  5. Javno oz. medijsko predstavljano in navijaško podpihovano nepopustljivo politično “vlečenje vrvi” med najvišjimi predstavniki vlade oz. kabineta premiera Marjana Šarca z državnim sekretarjem Damirjem Črnčecem , vladne obveščevalne službe Sova z Rajkom Kozmeljem ter pristojne parlamentarne komisije z Matejem Toninom, v katerega je skušal premier odrešilno vplesti še neko politično marginalno vladi podrejeno upravno-administrativno inšpekcijo, kaže predvsem zaskrbljujočo neprofesionalnost in nekompetentnost omenjenih samopašnih oblastnikov, ki z vsemi svojimi medijsko razpihanimi in prenapihnjenimi političnimi “mehurčki v praznem kozarcu” vsak dan svojega mandata postopoma, zadrto in izdatno rušijo ugled in zaupanje v vladajoče politike in državne ustanove ter krepijo dvom v vladajoči ustavni in pravni red, v najvišje organe in pristojne službe zakonodajne ter izvršilne veje oblasti ter z lastnimi neodgovornimi (ne)dejanji izkazujejo in zavzeto potrjujejo popolno lastno politično brezbrižnost za ugled vladajoče slovenske državne politike in državne administracije doma in na tujem.
    Ob tako brezidejni in nenačrtni ter nestrateški “gasilski” politiki naših ne-odgovornih in ne-kompetentnih političnih oblastnikov, ki se v resnici brez vsakršnega dolgoročnejšega razmisleka in vsakršne razvojne vizije pragmatično in preživetveno “prebijajo” iz dneva v dan, in jim zaradi tega ponuja vsak dan nova in nova presenečenja in izzive, je povsem logično in smiselno premierovo razbremenjevalno-katarzično spoznanje: “Na dolgi rok smo vsi mrtvi!”
    Nič obljubljati, čim manj otipljivega ter preverljivega delati in delovati, da bo čim manj očitkov in škode, ter v kali zatirati in utapljati vsako nepotrebno materializirano upanje, če nas tako vse skupaj in vsakogar posebej bolj ali manj kmalu čaka en sam nesmiseln in klavrn konec, – to je očitno zmagovita formula političnega vladanja prvaka LMŠ in Vlade RS Marjana Šarca, ki nas očitno vse bolj samozavestno, avtokratsko in samopašno vodi v vse bolj razbremenjene ter kaotične razmere in čase, “ko še vojska ne bo imela ne česa in ne kje vzeti”.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime