Kdo so in kaj zagovarjajo konservativni, ki so postali črne ovce v ZDA?
POSLUŠAJ ČLANEK
ZDA so ideološko močno razklane in po vdoru na Kapitol strasti še vedno ne pojenjajo. Medtem ko novi predsednik Joe Biden kliče k narodni enotnosti, se na socialnih omrežjih nadaljuje cenzura in blokada različnih konservativnih glasov, demokrati pa so v razpravi o drugi ustavni obtožbi poleg Trumpa, oblatili tudi vse republikance in konservativce, ki se z njimi ne strinjajo in jih obtožili kolaboracije z "voditeljem belih supremacistov" (kar naj bi bil Trump).
Zato je pomembno razčistiti ključna vprašanja: Kaj sploh je ameriški konservativizem, iz kod izhaja, kdo so ameriški konservativci in kakšne vrednote zagovarjajo?
Konservativizem v ZDA je družbeno-politična filozofska smer, ki zagovarja tradicionalne vrednote v družbi, ki večinoma izhajajo iz judovsko-krščanske dediščine. Temelji na priznavanju svobode in dostojanstva posameznika, ki je ustvarjen po Božji podobi. Ameriški konservativci so zagovorniki demokracije in izvornih idej ustanovnih očetov Združenih držav (»The Founding Fathers«), posledično branijo principe ustave, verjamejo v omejeno vlogo države in v federalni upravni sistem. Zagovarjajo t. i. ameriške vrednote individualne svobode, podpirajo svobodno gospodarsko pobudo in kapitalistični ekonomski sistem.
V različni meri zagovarjajo kulturo življenja (pro-life), klasično družino, svobodo govora in versko svobodo, nasprotujejo pa istospolnim porokam, spremembi spola in drugim LGBTQ ideologijam. Verjamejo v močno vlogo države v zagotavljanju reda in pravice (»Law and Order«), zagovarjajo pravico do oborožitve posameznikov (izhajajoč iz 2. amandmaja k ustavi), večina jih zagovarja tudi smrtno kazen.
"We hold these truths to be self-evident, that all men are created equal, that they are endowed by their Creator with certain inalienable rights, that among these are Life, Liberty and the pursuit of Happiness." (Deklaracija o neodvisnosti iz leta 1776)
Konservativizem kot politično gibanje je v ZDA vzniknil v 50. letih, eden najbolj vidnih predstavnikov pa je republikanski predsednik Ronald Reagan (1981–1989), ki se je v zgodovino zapisal kot močan voditelj proti komunizmu. Sovjetsko zvezo je označil za »zlobni režim« in Berlinu naročil, da naj »že poruši ta zid.«
Res je, da konservativizem dandanes povezujemo z republikansko stranko, a konservativne vrednote in prepričanja so bile še do nedavnega tudi del demokratske stranke. Slavni demokratski predsednik John F. Kennedy je kot katoličan zagovarjal pravico do življenja, nižal davke in krepil močan odnos do komunizma.
Še novoizvoljeni predsednik Joe Biden je v svoji politični karieri nasprotoval splavu, zagovarjal kaznovanje kriminala, še med prvim Obamovim mandatom pa je celo nasprotoval istospolnim porokam. Za takšne posameznike je v zadnjih letih v demokratski stranki vse manj prostora, na tokratnih volitvah je izpadel še zadnji pro-life kongresni demokrat Daniel Lipinski.
Trump je kljub predhodnim dvomom med svojim mandatom sprejemal predvsem konservativno zakonodajo. Seveda je s svojim nastopaštvom in uporništvom privlačil tudi ljudi, ki sicer zavračajo osnovo konservativizma: idejo demokracije, individualne svobode, osebne odgovornosti ter zdravega razuma. Prav ti so na nesrečno sredo napadli Kapitol.
Vidni predstavniki ameriških konservativcev se nahajajo v ameriškemu senatu, med bolj konservativne spadajo Ted Cruz (Teksas), Marco Rubio (Florida) in Tim Scott (J. Karolina), med manj konservativne pa spadajo Lisa Murowski (Aljaska), Mitt Romney (Utah) in tudi voditelj republikancev v senatu Mitch McConnell (Kentucky), ki pa je bil močno kritičen do Trumpovega obnašanja v zadnjih tednih in podprl prizadevanja za Trumpovo ustavno obtožbo.
Med znanimi konservativnimi političnimi glasovi je tudi bivša guvernerka J. Karoline in Trumpova ambasadorka pri Združenih narodih Nikki Haley. Mnogi jo omenjajo kot perspektivno kandidatko za predsedniške volitve leta 2024.
Med bolj odmevnimi konservativnimi glasovi je komentator Ben Shapiro, ortodoksni jud, ki v svojem podcastu dnevno komentira družbeno politično dogajanje. Je soustanovitelj konservativne novičarske strani The Daily Wire. Poleg njega aktualno dogajanje komentirajo še komentatorji Michael Knowles, Matt Walsh in Andrew Klavan. Daily Wire Facebook je ena izmed najbolj obiskanih strani (1. v juliju 2020), v zadnjem času svojo ponudbo širijo tudi v zabavno industrijo, saj je po njihovem mnenju liberalna obarvanost filmske in glasbene industrije ključna za razmah liberalno-progresivnih ideologij v družbenem življenju. Prav v teh dneh so izdali tudi svoj prvi film: Run Hide Fight.
Legenda konservativnih komentatorjev je Rush Limbaugh, ki svojo radijsko oddajo vrti že od leta 1988. Na družbenih omrežjih je zelo prodoren tudi projekt PragerU, ki ga je ustanovil David Prager; skozi kratke videoposnetke želijo približati konservativno misel. Med znanimi komentatorji so še Candence Owens, Steven Crowder, Don Bongino in komentator Tucker Carlson, ki vodi svojo oddajo na Fox News, ki tudi velja za konservativno televizijsko hišo.
V Evropi je konservativno gibanje malenkost drugačno od tistega preko luže, predvsem se razlikuje v vlogi države in ekonomskem sistemu. Stranka, ki je najbolj podobna republikancem v ZDA, so verjetno torijci v Združenem kraljestvu, v Evropskem parlamentu sta konservativni politični skupini ECR (Evropski konservativci in reformisti) in ELS (Evropska ljudska stranka).
Konservativne stranke Srednje Evrope (npr. v Avstriji) se naslanjajo na krščansko dediščino in na vrednote krščanske demokracije, ki zagovarja tradicionalen pogled na družino in družbo, a hkrati podpira socialno tržno gospodarstvo in ne (povsem) prostega trga, kot ga zagovarjajo v ZDA.
V Sloveniji tradicionalno konservativno politiko zagovarjajo stranke NSi, SDS in SLS.
https://twitter.com/realDailyWire/status/1349769707931373570?s=20
Zato je pomembno razčistiti ključna vprašanja: Kaj sploh je ameriški konservativizem, iz kod izhaja, kdo so ameriški konservativci in kakšne vrednote zagovarjajo?
Konservativizem v ZDA je družbeno-politična filozofska smer, ki zagovarja tradicionalne vrednote v družbi, ki večinoma izhajajo iz judovsko-krščanske dediščine. Temelji na priznavanju svobode in dostojanstva posameznika, ki je ustvarjen po Božji podobi. Ameriški konservativci so zagovorniki demokracije in izvornih idej ustanovnih očetov Združenih držav (»The Founding Fathers«), posledično branijo principe ustave, verjamejo v omejeno vlogo države in v federalni upravni sistem. Zagovarjajo t. i. ameriške vrednote individualne svobode, podpirajo svobodno gospodarsko pobudo in kapitalistični ekonomski sistem.
V različni meri zagovarjajo kulturo življenja (pro-life), klasično družino, svobodo govora in versko svobodo, nasprotujejo pa istospolnim porokam, spremembi spola in drugim LGBTQ ideologijam. Verjamejo v močno vlogo države v zagotavljanju reda in pravice (»Law and Order«), zagovarjajo pravico do oborožitve posameznikov (izhajajoč iz 2. amandmaja k ustavi), večina jih zagovarja tudi smrtno kazen.
"We hold these truths to be self-evident, that all men are created equal, that they are endowed by their Creator with certain inalienable rights, that among these are Life, Liberty and the pursuit of Happiness." (Deklaracija o neodvisnosti iz leta 1776)
Konservativizem kot politično gibanje je v ZDA vzniknil v 50. letih, eden najbolj vidnih predstavnikov pa je republikanski predsednik Ronald Reagan (1981–1989), ki se je v zgodovino zapisal kot močan voditelj proti komunizmu. Sovjetsko zvezo je označil za »zlobni režim« in Berlinu naročil, da naj »že poruši ta zid.«
Republikanci ali demokrati?
Res je, da konservativizem dandanes povezujemo z republikansko stranko, a konservativne vrednote in prepričanja so bile še do nedavnega tudi del demokratske stranke. Slavni demokratski predsednik John F. Kennedy je kot katoličan zagovarjal pravico do življenja, nižal davke in krepil močan odnos do komunizma.
Še novoizvoljeni predsednik Joe Biden je v svoji politični karieri nasprotoval splavu, zagovarjal kaznovanje kriminala, še med prvim Obamovim mandatom pa je celo nasprotoval istospolnim porokam. Za takšne posameznike je v zadnjih letih v demokratski stranki vse manj prostora, na tokratnih volitvah je izpadel še zadnji pro-life kongresni demokrat Daniel Lipinski.
Ali so vsi Trumpovi podporniki tudi konservativci?
Trump je kljub predhodnim dvomom med svojim mandatom sprejemal predvsem konservativno zakonodajo. Seveda je s svojim nastopaštvom in uporništvom privlačil tudi ljudi, ki sicer zavračajo osnovo konservativizma: idejo demokracije, individualne svobode, osebne odgovornosti ter zdravega razuma. Prav ti so na nesrečno sredo napadli Kapitol.
Konservativni politiki
Vidni predstavniki ameriških konservativcev se nahajajo v ameriškemu senatu, med bolj konservativne spadajo Ted Cruz (Teksas), Marco Rubio (Florida) in Tim Scott (J. Karolina), med manj konservativne pa spadajo Lisa Murowski (Aljaska), Mitt Romney (Utah) in tudi voditelj republikancev v senatu Mitch McConnell (Kentucky), ki pa je bil močno kritičen do Trumpovega obnašanja v zadnjih tednih in podprl prizadevanja za Trumpovo ustavno obtožbo.
Med znanimi konservativnimi političnimi glasovi je tudi bivša guvernerka J. Karoline in Trumpova ambasadorka pri Združenih narodih Nikki Haley. Mnogi jo omenjajo kot perspektivno kandidatko za predsedniške volitve leta 2024.
Konservativni komentatorji
Med bolj odmevnimi konservativnimi glasovi je komentator Ben Shapiro, ortodoksni jud, ki v svojem podcastu dnevno komentira družbeno politično dogajanje. Je soustanovitelj konservativne novičarske strani The Daily Wire. Poleg njega aktualno dogajanje komentirajo še komentatorji Michael Knowles, Matt Walsh in Andrew Klavan. Daily Wire Facebook je ena izmed najbolj obiskanih strani (1. v juliju 2020), v zadnjem času svojo ponudbo širijo tudi v zabavno industrijo, saj je po njihovem mnenju liberalna obarvanost filmske in glasbene industrije ključna za razmah liberalno-progresivnih ideologij v družbenem življenju. Prav v teh dneh so izdali tudi svoj prvi film: Run Hide Fight.
Legenda konservativnih komentatorjev je Rush Limbaugh, ki svojo radijsko oddajo vrti že od leta 1988. Na družbenih omrežjih je zelo prodoren tudi projekt PragerU, ki ga je ustanovil David Prager; skozi kratke videoposnetke želijo približati konservativno misel. Med znanimi komentatorji so še Candence Owens, Steven Crowder, Don Bongino in komentator Tucker Carlson, ki vodi svojo oddajo na Fox News, ki tudi velja za konservativno televizijsko hišo.
Konservativizem v Evropi
V Evropi je konservativno gibanje malenkost drugačno od tistega preko luže, predvsem se razlikuje v vlogi države in ekonomskem sistemu. Stranka, ki je najbolj podobna republikancem v ZDA, so verjetno torijci v Združenem kraljestvu, v Evropskem parlamentu sta konservativni politični skupini ECR (Evropski konservativci in reformisti) in ELS (Evropska ljudska stranka).
Konservativne stranke Srednje Evrope (npr. v Avstriji) se naslanjajo na krščansko dediščino in na vrednote krščanske demokracije, ki zagovarja tradicionalen pogled na družino in družbo, a hkrati podpira socialno tržno gospodarstvo in ne (povsem) prostega trga, kot ga zagovarjajo v ZDA.
V Sloveniji tradicionalno konservativno politiko zagovarjajo stranke NSi, SDS in SLS.
https://twitter.com/realDailyWire/status/1349769707931373570?s=20
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
4 komentarjev
Rajko Podgoršek
Avtor je pozabil Josha Hawleya, senatorja iz Missourija.
Še za dodati: v ZDA je konservatizem dolga leta bil v zatonu, zaradi prevzema vseh pomembnejših institucij s strani progresivne levice, kar se je izvajalo glede na idejo 'Pohoda skozi institucije' kar so zagovarjali Antonio Gramsci, Herbert Marcuse in Rudi Dutschke. Obenem desnica ni znala zaustaviti delovanja levice v šestdesetih (poletje 68), kar je npr. v Franciji bistveno bolj odločno storil rekonvalescent De Gaulle. Ameriški konservativci so bili obenem tudi v Evropi s strani ameriških liberalcev predstavljeni kot nekakšni 'rednecki', kar nekaj je bilo negativne kampanije na račun Fox Newsa, Deep Southa itd. In zaradi trendov je nazadnje tudi v ZDA desnica imela težavo zbrati zadostno število glasov, kar se je pokazalo na volitvah že v devetdesetih, pa tudi v letih 2000 in 2016, ko so konservativci zmagali s pomočjo elektorjev. Zdi pa se, da se sedaj ameriški konservatizem preoblikuje in bo bistveno drugačen v prihodnosti, navsezadnje lahko črpa iz dolgoletne tradicije ameriškega populizma v obliki Andrewa Jacksona in Theodorja Roosevelta, ter konservativnega državnega intervencionizma v obliki Dwighta D. Eisenhowerja.
APMMB2
ZDA so na prelomnici. Ali bodo ostale konsrevativne, kapitalistične, ali pa se bodo vdale demokraciji, ki ni nič drugega kot kvarni komunizem. Vse bolj prevladuje levičarska filozofija, ki bi naj branila manjšine, marginalce, kar pa pomeni drobiti družbo na majhne otočke, ki so vse bolj nepovezani in hromijo državo.
ZDA so veljale dolga leta za talilni lonec. Vse kar je v ZDA prihajalo se je stopilo v enotno nacijo, v Američane.
Sedaj pa so v glavnem demokrati začeli propagirati manjšine: ženske, Afroameričane, Latinoameričane, LGBT skupine in še mnoge . Tako se je začela družba razkrajati. Vsaka takšna manjšina zahteva svoje pravice in se bojuje proti državi, proti enotnosti.
Vse takšne manjšine pa potrebujejo nasprotnika in tako nastaja notranji sovražnik. To pa nam je nekako znano. Tudi v Sloveniji smo gojili kult notranjega sovražnika in ga gojimo še danes.
Ali Kul koalicija ne satanizira Janšo enako kot demokrati Trumpa?
Torej Američani so s Trumpom dobili notranjega sovražnika, proti kateremu se borijo številne manjšine. Te zahtevajo in bodo vedno bolj zahtevala najrazličnejša privilegije, kar bo začelo hrommiti ameriško družbo in jo oslabilo.
Družbo prevzemajo demokrati, ki v zgodovini ZDA niso bili pretirano čvrsti, z Bidenom, starcem pa bodo še manj, če ravno je danes svet pred novo delitvijo, saj se pojavlja velesila Kitajska in zelo pomembno bo, ali bo prevaldala svetu.
Zavedati se je potrebno, da je Kitajska diktatura in če prevlada, bodo njeni vazali tudi diktature. Če Kitajska prevlada Evropi, kar je realno pričakovati, se nam povrne diktatura, ki nas bo drago stala.
Oslabljena in razcepljena Amerika Kitajcem ne bo kos.
Vse to pa se utegne zgoditi zaradi napačne filozofije, ki preveva ves zahodni svet.
Politična korektnost, človekove pravice, zlorabljene seveda, vremenske spremebe, sovražni govor in najrazličnejša gibanja povzročajo zmedo. Zmeda je začetek anarhije, anarhija pa pogoj za revolucijo.
Vse revolucije od francoske naprej so se začele z zmedo, z anarhijo in končale s krvavim klanjem. Koliko in kakšne glave je posekala giljotina? Kaj so uganjali boljševiki v Rusiji?
Koliko krvi je bilo prelitev Španiji? Kaj smo pozabili na to, kaj je revolucija povzročila v Sloveniji? Pa vse komunistične revolucije na svetu, ki so terjala 100 mio nedolžnih živjenj.
Vse to se lahko zgodi v ZDA zato, da ne bodo več največja demokracija. In vse to utegnejo zanetiti zagovorniki političe korekktnosti, ki so nesramno ukradli volitve Trumpu.
Kraševka
Dobro se napisali.
kdorkoli
Bravo, APMMB2! Se pa bojim, da smo tačas z Ameriko v letu 1941 naše zgodovine, ko so samo izredno redki vedeli, kaj se pripravlja s strani naših boljševikov. Hitro jih je zmanjkalo. Ostali niso mogli verjeti, da je kdo lahko tako pokvarjen, da bo pobijal lastne nič krive ljudi - "je že moral kaj zagrešiti, da so ga pospravili"... Pa se je zgodilo ter, kakor kaže, nečloveška ideja še kar traja. In kakor da se je zdaj zlo preselilo v daljno Ameriko, ki nas je futrala s hrano, obleko, zastonjskimi krediti, ko nas je "avantgarda" spravila povsem na nago rit in si sami nismo mogli pomagati. Bomo zdaj morali mi pošiljati pakete v Ameriko?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.