Kdo so evropski tigri zadnjih 20 let in zakaj med njimi ni (več) Slovenije?

POSLUŠAJ ČLANEK
Med evropskimi državami so, kljub gospodarski in politični povezanosti večine v Evropsko unijo, velike razlike v blaginji in smereh razvoja, ki so si jih začrtale.

Poleg osnovnih razlik v razvitosti med zahodom in vzhodom ter severom in jugom lahko opazimo še precej drugih, predvsem pa zanimive in povedne primere gospodarskega razvoja. Nekaj smo jih skušali raziskati tudi na Domovini.

Razlike med zahodom in vzhodom Evrope


Evropa v zadnjih desetletij doživlja pomembne spremembe na političnem, gospodarskem, demografskem in drugih področjih. Po razpadu vzhodnega bloka in socializma se največje spremembe kakopak dogajajo "vzhodno od železne zavese", a nanje niti približno niso imune niti tradicionalne zahodne, demokratične in kapitalistične države.

Nekdanje socialistične države tipično doživljajo višje gospodarske rasti od zahodnih; o tem je nedavno pisal tudi bruseljski medij Politico.

To je sicer logičen proces, ki ga lahko opazimo tudi pri drugih "državah v razvoju" (po opredelitvah Svetovne banke, OECD in OZN sicer velika večina tranzicijskih evropskih držav že spada v "razviti svet" in ne "razvijajoči se svet"). Na določeni stopnji, ki je te države še niso dosegle, se namreč gospodarska rast oz. razvoj zaradi dosega določenih naravnih in človeških meja države ali družbe vedno upočasni.

Razlike znotraj "bogate Evrope"


Tudi med razvitimi zahodnoevropskimi državami obstajajo nezanemarljive razlike. Najbolj očitna je morda tista med severom, ki tipično dela nekoliko več, je bolj produktiven, ima manj demografskih problemov itd., ter jugom Evrope, za katerega so značilna relativno visoka brezposelnost (posebej med mladimi), nižja produktivnost ter nižja povprečna izobrazba.

Če pogledamo še naprej - tudi med "severom" obstajajo določene razlike. Velika Britanija in Irska imata načeloma najbolj liberalen odnos do gospodarstva v Evropi, medtem ko nordijske države in denimo Francija tradicionalno veliko dajo na svojo socialno državo (pri čemer pa ta izgleda nekoliko drugače kot v Sloveniji) in trg ter delovna razmerja bolj regulirajo oz. državi dopuščajo večjo moč.

Kdo je lahko drugim za zgled in kako?


Za analizo morda najbolj zanimivi pa so primeri - večinoma manjših - držav, t. i. evropskih tigrov, ki so v zadnjem času doživeli najintenzivnejši razvoj.

Če pogledamo spremembe BDP (ki sicer ni edini in vedno merodajen kazalnik razvitosti, a vendarle pove veliko) evropskih držav v zadnjih 20 letih, lahko ugotovimo, da so nekatere pri svoji rasti "stagnirale" (v veliki meri so to ravno najbogatejše države), druge padle (predvsem južnoevropske - Italija, Grčija, Ciper, Hrvaška) in tretje doživele hitro rast (npr. Irska, Češka, Estonija, Litva).

Lestvica evropskih držav po BDP na prebivalca v letih 1997 in 2017; največje spremembe so barvno označene;  Vir: Svetovna banka
Lestvica evropskih držav po BDP na prebivalca v letih 1997 in 2017; največje spremembe so barvno označene;  Vir: Svetovna banka


O nekaterih pozitivnih primerih razvoja manjših evropskih držav smo na Domovini sicer že pisali - posebna članka smo namenili "keltskemu tigru" Irski in "baltskemu tigru" Estoniji; kot je razvidno iz grafa, pa sta podobni zgodbi o uspehu tudi Češka in Litva.

Vsem štirim državam je skupno, da se niso bale izvesti nujnih reform, na eni strani povezanih z demografskimi trendi (torej predvsem pokojninske reforme) in na drugi z osnovnimi tranzicijskimi procesi - privatizacijo in prestrukturiranjem gospodarstva iz planskega, izolacionističnega in na industriji temelječega v svobodnega in odprtega, temelječega na storitvah in visoki tehnologiji, ki sta jo denimo še posebej dobro "vpregli" Estonija in Irska.

Kot vemo, pa veliko teh reform Slovenijo še čaka. To je prav gotovo eden bistvenih vzrokov, da naša država danes ne spada med "tigre" in se je pred 5 leti komaj rešila intervencije t. i. trojke. Čeprav je v 90. letih Slovenija veljala za "zgodbo o uspehu", ima danes precej nižjo rast BDP in produktivnosti kot njene najočitnejše srednjeevropske konkurentke iz t. i. višegrajske skupine:

Razlika (%) v razvitosti 5 izbranih članic OECD do zgornje polovice (17) razvitejših članic. Izračun upošteva BDP na preb., produktivnost in realne prihodke prebivalcev. Slovenija se zadnja leta opoteka pri zmanjševanju te razlike, kar pa ni res za njene "vrstnice";   Vir: OECD - 2017 Economic survey Slovenia
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike