Kdo Slovencem prepoveduje častiti svoje junake in zakaj se ne moremo poenotiti ob oltarju skupnih vrednot?

Rok Frelih
27

Včasih se človek zave, da kljub našim gospodarskim, športnim in še kakšnim presežkom živimo v katastrofalni družbi, ki ne zna razčistiti najosnovnejših pojmov lastnega obstoja in istovetnosti; posledično je tudi naša država podobna kakšni zbegani holivudski zvezdnici: lepa in uspešna, a v sebi žal votla in prazna.

“Tedaj se zavem, da čakam že 30 let …”

Pred časom je Državni zbor sprejel tri novele zakona, ki urejajo status veteranov osamosvojitvene vojne; država je tako med drugim na človeku prijaznejši način uredila odškodninsko problematiko vojaškim in civilnim vojnim invalidom ter svojcem padlih v vojni. Ti so bili do sedaj bolj ali manj zapostavljeni in mnogi so le s težavo prišli do kakršnihkoli odškodnin; veliko izmed njih odškodnin ni prejelo nikoli.

Posnetek komentarja Roka Freliha je na voljo na koncu prispevka.

Za ta “veliki” premik smo potrebovali trideset let. Trideset let, ljudje Božji. No, še malo več, saj je meseca maja opozicija na kolegiju predsednika DZ zavrnila hitri postopek. Toliko časa Slovenija potrebuje, da ljudem, ki so pregnali tujo okupatorsko vojsko ter za našo svobodo in samostojnost tvegali (in mnogi tudi dali) vse, uredi malo spodobnejši status … to da človeku misliti. Ali pri nas vrednote osamosvojitve sploh lahko živijo, če smo mačehovski do tistih, ki so jih ustvarjali?

Prihodnost se gradi na spoštovanju preteklosti

Kot družba smo tukaj zatajili v večih pogledih. Po eni strani smo bili do sedaj priča absolutno nesprejemljivemu odnosu do veteranov in svojcev na osebni ravni, hkrati pa vseskozi pozabljamo in zapostavljamo simbolno raven nijihovih dejanj: pokazali so namreč žrtvovanje za višji cilj, za svojo identiteto.

Kdo nam prepoveduje biti junaki? Odgovora sicer ne vem, a si mislim, da ima to nekaj opraviti z neko ideologijo in njenimi zastopniki, ki so 25. oktobra 1991 zamudili ladjo.

Skozi oči današnjega individualizma je to marsikomu težko razumeti, a ti ljudje se niso delili po političnem kompasu, pač pa so se poenotili, in tako princip kot cilj njihovih dejanj bi danes Slovencem morala predstavljati zgled in navdih. Namesto tega pa takšne vrednote dobesedno izganjamo iz družbe.

Poljska, julij 2021, muzej varšavske vstaje: pred menoj večja skupina najstnikov in mladih odraslih, za menoj skupina vrtčevskih otrok z dvema mladima vzgojiteljicama prepeva domoljubne pesmi. Nato se vsi skupaj spoštljivo odpravijo v muzej, kjer se podučijo o velikanskem žrtvovanju in junaškem boju svojih prednikov proti nacistom. Naj omenim le, da je Poljska država, ki se je v drugi svetovni vojni bojevala tako proti nacizmu kot proti komunizmu, v svoji tisočletni zgodovini pa ni nikdar podpisala kapitulacije. Zaključek naredite sami.

Zatrti duh slovenstva

Kaj pa mi, Slovenci? Kakšen narod vzgajamo in zakaj ne gradimo svoje identitete? Osamosvojitve kot ključnega družbenega procesa, predvsem pa vojne, v učbenikih praktično ne najdemo, učitelji pa se te teme izogibajo kot hudič križa. Kdo nam prepoveduje biti junaki?

Odgovora sicer ne vem, a si mislim, da ima to nekaj opraviti z neko ideologijo in njenimi zastopniki, ki so 25. oktobra 1991 zamudili ladjo. Ker so družbeni podsistemi še vedno nasičeni s temi akterji, ne moremo položiti temeljev lastne istovetnosti. Šolstvo, mediji in tudi velik del politike so ustvarili družbeno klimo, kjer vrednote osamosvojitve ne morejo prosperirati, včasih so celo ožigosane s predznakom nekakšnega “janšizma”.

Duh slovenstva je zatrt in ne more zaživeti do te mere, da bi postal eden od temeljev države.

Če se ne motim, je Žižek nekoč dejal, da bi marsikdo zamenjal domoljubje za “pet minut dobrega filma”. Verjetno ima prav, saj se zdi, da se, na primer, tudi marsikatera političarka bolj poistoveti z znamko svoje torbice kot pa s svojo domovino.

“Biti Kozak je stanje duha,” so povedali Ukrajinci. Kaj pa biti Slovenec? Duh slovenstva je zatrt in ne more zaživeti do te mere, da bi postal eden od temeljev države. Čeprav se zavedamo svojih dobrih lastnosti, kot so odgovornost, pridnost, iznajdljivost, pa tudi bojevitost in neuklonljivost, nam jih na sistemski ravni ne uspe usmeriti v državnost in v skrb za vse, kar je slovenskaga.

Ne uspe nam izpostaviti bleščečih trenutkov slovenske zgodovine, ki jih ni malo, in jih postaviti v središče vzgojno-izobraževalnega sistema, ki bi moral graditi identiteto. Pa ne kakšne mitološke, kot so poskušali nekateri; moč slovenske identitete zlahka temelji na dejstvih. A namesto tega se rajši pravdamo s tistimi, ki so nam priborili svobodo …

Bomo presegli malenkostni provincializem?

Ustava RS pravi, da država Slovenija izhaja iz slovenskega naroda, in če nam pojem “narod” začuda še nekaj pomeni, smo pri pojmu “država” pogrnili na celi črti. Očitno nam še ni uspelo preseči globoko v podzavest usidrane provincialne miselnosti, da narod sicer smo, ampak država je pa nekaj slabega, češ, z “državo” nam težijo Avstrijci ali Srbi, ali pa je to nekaj, kjer “se v Ljubljani krade”.

Čeprav radi trdimo nasprotno, smo Slovenci uspešna, celo relativno bogata družba. Ki pa je s takim odosom do sebe žal obsojena na propad. Družba, ki ne časti svojih junakov in ki se nikoli ne poenoti okoli skupnega oltarja vrednot, ne more preživeti. Identiteta lahko neki družbi predstavlja smisel in vodilo in jo na ta način notranje izpolnjuje; takšna družba se bo ohranila.

Ob izrivanju lastne istovetnosti iz javnega prostora pa so vsi uspehi naše države brezpredmetni, saj nam grozi, da se bomo pod vplivom sodobnih ideoloških trendov zlili v neprepoznavno gmoto individuumov postnacionalnega globaliziranega sveta. Zavedati se je treba, da je izvozni produkt z dolgoročno največjo dodano vrednostjo prav identiteta nekega naroda ali države.

Če bomo Sovenci izginili, se bo to zgodilo zaradi naše notranje praznine, ki nam jemlje zagon za nadaljevanje poti. A še vedno verjamem, da smo zmožni opustiti malenkostni provincializem in se postaviti ob bok velikim narodom.

27 KOMENTARJI

  1. ” Janez Janša in na Twitterju zapisal: “Neverjetno. Povsod drugod po EU se je sodna veja oblasti trudila pomagati reševati zdravje in življenja ljudi”.

    Na vrhovnem sodišču pa so tokrat zapisali še, da se niso opredeljevali do zdravstvenega vidika te zadeve, ampak le do zakonskih podlag za izrek kazni.”

    To je danes zapisano na spletnem portalu RTV-mmc.

    To pomeni, da vrhovno sodišče ščiti tiste, ki kršijo zdravstvene ukrepe, ni jim pa mar za tiste, ki trpijo in umirajo zaradi korone in vse ostale, ki se trudimo, da ne bi zboleli in umrli.

    Sodišče torej ščiti kriminalce, pravičneže pa kaznuje. Takšen sestav sodišča pa ne deluje v skladu s slovensko ustavo in slovenskim narodom, zato naj takoj odstopijo!

  2. Dokler bo naša politika delila ljudstvo, zaradi takih ali drugačnih vzgibov (predvsem zaradi politike same), toliko časa lahko samo sanjamo o Enotnosti ki smo jo doživeli ob plebiscitu.
    Naši oblastniki se predobro zavedajo da je poenoten narod huda težava za umazane rabote ki jih po potrebi počnejo (velja za vse politike ne glede na barvo).

    • Ne razumete, da ljudstva ni vec. Ni enotnosti. Pika. Politika je samo odsev. Pred 1990 je bila politika brez ljudstva, sedaj je pa pol ljudstva z eno politiko, pol pa z drugo.
      Resitve pravzaprav ni, ce drzavljansko vojno in delitev drzave ne smatramo za verjetni.

  3. Vrhovno sodišče očitno hoče zaradi skrajnega neživljenjskega formalizma, kar ne sme biti način delovanja sodišča, povzročiti nepopravljivo ogromno škodo slovenskim državljanom in slovenski skupnosti, ki spoštujejo zdravje in življenje soljudi, sodržavljanov.

    • No, razne Masleše so Poljaki poslali v predčasen penzion. S tem so se rešili ostalin komunističnih trdorokcev. Bruselj pa jim to pravico odreka!!

      Prašič Masleša je podpisal zadnjo smrtno kazen v SFRJ.

      Bruselj je resnično izgubljen v času in prostoru. Vse merijo s svojimi vatli in niso sposobni nikakršnega vživljanja v situacijo v drugih državah. Niso sposobni temeljne empatije. Zato bi po njihovo Poljaki in Slovenci morali trpeti pod raznimi Maslešami, dokler se ti totalitarci ne spokajo v penzijo.

      • Ne za Poljake, ne za Slovence ni razumljivo, da so pred 30 leti vrgli rezim, sodniki so pa de sedaj od prej.
        A mislite, da so v Nemciji po 1945 nacisticni sodniki se sodili naslednjih 30-40 let, do penzije?

  4. Slovencem preprečujejo slaviti svoje junake neslovenci, globalisti/internacionalisti in tisti, ki jim Slovenija nikoli ni bila, in nikoli ne bo, intimna opcija, pa še en kup cerkvenih miši, ki imajo rade Kućanove svetle oči.
    Je bilo do druge svetovne vojne veliko nemčurjev in nato jugoslovanarjev, pa smo preživeli. Sedaj je še vedno veliko jugoslovanarjev in častilcev globalitičnega, dekadentnega Bruslja, in bomo preživeli tudi to.

  5. Vedno sledi denarju. Levica,ponosna naslednica ZK, kot nas radi poučijo, ne more graditi na zgodovini in narodnih vrednotah. Zgodovina se je namreč začela 27.4.1941 in končala 9.5.1945 ob 0900. Pred revolucijo ni bilo ničesar, po zmagi ne revolucije. V tem paradoksu morajo vztrajati do konca. Zgodovine ne morejo raztegniti do recimo prve slovenske vlade 1918 in meščanskih vrednot demokracije ali Maistrovih narodnih vrednot niti je ne morejo raztegniti do 9. maja 45 ob 0910,kjer so takrat že začeli z množičnimi poboji. Ideologija,zgodovina in umori seveda današnji partiji neposredno ne pomenijo nič. Če bi kakega C. Ribičiča obsodili, jim neposredno dol visi. Posredno pa je popolno zavarovanje tekovina pa i šire seveda nujno. Odkrito priznanje,da so mnogokrat fizično in vedno moralno nasledniki množičnih morilcev, ki so morda gledali Nemce oditi,niso pa prinesli svobode, bi nemara odvrnilo volivce. Volivci pa so nujno zlo, s katerim morajo nergavo delovati. Brez volivcev ni formalne oblasti,brez te ni korupcije. Sledi denarju.

  6. Temelj prava je pravičnost.

    Pravično je, da se ljudi zavaruje pred nevarno boleznijo, ki seje trpljenje in smrt.

    Posluh za to pravičnost se zlasti pričakuje od sodišča, ki je po stroki zavezano k pravičnim odločitvam.

  7. Moj pogled je sledeč. Te enotnosti še kar nekaj časa ne bo. Razlog je enostaven in sicer druga svetovna vojna na Slovenskem. Takrat je prišlo pri nas do revolucije in nasilnega prevzema oblasti. KPS je takrat izkoristila vojno za svojo revolucijo in po vojni nasilno obračunala z drugo politično opcijo. Zato je tudi bilo toliko mrtvih. In ker je še ogromno ljudi iz vladavine prejšnjega sistema ter njihovih naslednikov na ključnih položajih v politiki, medijih, sodstvu in gospodarstvu, ne želijo realnega prikaza teh dejstev.
    Je pa pomembno tudi dejstvo, da komunisti pri nas nikdar niso bili zagovorniki Slovenske države in naroda. Vedno je pri njih nek višji cilj.
    Če to seštejemo skupaj, je odgovor jasen. Slovenija je razdeljena na dve politično-ideološki strani. Prva je t.i. desno usmerjena narodna stran, ki je bila po drugi svetovni vojni praktično zdesetkana in prisiljena v ilegalo. Druga pa je t.i. leva stran s komunističnimi cilji in kot nova revolucionarna oblast po drugi svetovni vojni s političnim monopolom. Prva temelji na demokratičnem, druga pa na monopolnem delovanju. In druga se še danes obnaša enako agresivno kot takrat le s to razliko, da danes to izraža preko institucij, takrat je pa to naredila z orožjem.

  8. Komaj čakam komentar prvoborca Igorja, ki je bil leta 1991 v prvih vrstah obrambe samostojne Slovenije in njegovega sekundanta dzi nu nje nje nje. Morda pa je v njemu ostalo kaj narodne zavesti in bo pohvalil odličen članek.

    • Milan
      Ni treba biti ciničen! Igor ima svoje vrednote kot so svoboda, spoštovanje zakonov, demokracija……Tudi levo usmerjeni imamo radi svojo domovino Slovenijo, če vam je prav ali ne! Kaj pa desnim pomeni domovina ste pokazali med leti 1941-45!!!!

      • Igor. Lari far. 1945-1945 ste se borili za sovjetsko republiko in ne za Slovenijo. Katero, saj tedaj uradno ni bilo Slovenije, ampak štiri okupacijska območja. Če bi se za Slovenijo, potem ne bi uničevali sposobnih, izobraženih in zavednih ali pa nebogljenih Slovencev vseh ideologij. Zaradi vaše borbe za sovjetsko republiko smo zgubili Trst, Goriško in Koroško in pridobili z zvijačo vsiljeni komunizem. Skrajni čas je, da po demokratični Republiki Sloveniji, žal le nazivno, ker levi še vedno rovarijo proti Slovencem, zavlada prava demokracija, kjer se bodo vsi, vsak v svoji obliki borili za njen napredek. Podpiram pa vse, ki zahtevajo vrnitev narodnih milijard v tujino. Pa še to, pospravite že spomenike revolucije in imena revolucionarjev in od njih zavedenih borcev po z imeni cest in ulic. Tako hitro, kot je to naredila “mila” Titova oblast.

  9. Ustava RS pravi, da država Slovenija izhaja iz slovenskega naroda, in če nam pojem “narod” začuda še nekaj pomeni, smo pri pojmu “država” pogrnili na celi črti. Očitno nam še ni uspelo preseči globoko v podzavest usidrane provincialne miselnosti, da narod sicer smo, ampak država je pa nekaj slabega, češ, z “državo” nam težijo Avstrijci ali Srbi, ali pa je to nekaj, kjer “se v Ljubljani krade”.
    Če bi v Sloveniji udejanjili ustavna določila, potem bi bila država dejansko država ljudstva in tega problema ne bi imeli saj bi razumeli, da smo državi mi ljudje.
    Mišljene da se krade v Ljubljani ima tudi objektivno podlago v dejstvih. Nap sistem centraliziranega zbiranja in upravljanja z javnim denarjem je zasnovan tako, da se po celi državi pobrano zbere in deli centralno iz Ljubljane. Tam kjer ni javnega denarja se namreč ne da krasti tudi če bi hoteli. Spomnim se anekdote, ko je zagovornik finančne decentralizacije enemu od županov razlagal s koliko denarja bi lokalna skupnost razpolaga, če bi bila delitev zbranega javnega denarja bolj ”decentralizirana torej poštena” Župan ga je vprašal kaj pa bi s toliko denarja delali. Sogovornik mu je dejal že v tem je bistvena razlika, sedaj kradejo samo oni, potem bi lahko nekaj malega ukradli tudi mi.
    Slovencsm tvoj stavek :Prva temelji na demokratičnem, druga pa na monopolnem delovanju.
    očitno nima podlage v dejstvih tako leve kot desne stranke zagovarjajo strankokracijo pred neposredno demokracijo in nobena doslej razen poskusa SLS ni še storila nič za izvedbo dejansko ustavno zagotovljene delitve oblasti oz. prenos le te na nižje nivoje.
    To samo dokazuje da se glede monopolnega delovanja leva in desna stran ne razlikujeta bistveno.
    Sedanja prizadevanja desnice vidim zgolj kot obupen poskus, da bi si vsaj del monopola priborila tudi desnica, ki je bila resnici na ljubo v samostojni Sloveniji praviloma odrinjena od oblasti. Seveda pa tega ne smemo enačiti z udeležbo v globoki državi. Tam teh delitev levo in desno ne obstaja, gre se le in zgolj za biznis,

  10. Ce otroke naroda A vzpodbujajo peti pesmi kako so premagali narod B, je pricakovati tudi, da bodo otroke naroda B ucili « domoljubne » pesmi, recimo kako krivicen je bil poraz. To smo ze davno videli, doziveli in se danes trpimo konsekvence.
    A je to res treba? Tudi ce nihce ne planira se ene vojne.
    Zakaj je treba praznovati in opevati kako je neki Maister izgnal Avstrijce iz njihove domovine? – to je namrec bil efekt, kakorkoli obrnemo besede.

  11. Peter Klepec : Ali je spodnja Štajerska domovina Avstrijcev bi se dalo razpravljati. Genetika kaže da ima Zgornja nemško govoreča Štajerska, najvišji delež gena R1a to je slovanski torej slovenski in ne Avstrijski gen, ki je pretežno R1b. Enako velja za slovensko govorečo Štajersko.
    Če je kdaj kdo koga preganjal iz domovine oz. ga poskušal in v severna Štajerski de- fakto germaniziral so to bili Nemci in ne Slovenci.

  12. Igor, levičarji imate svoje vrednote, lepo te prosim,
    so te, z revolucijo nasilni prevzem oblasti in podjarmljanje svojega ljudstvo z trdo komunistično roko, neusmiljeno pobijanje svojega ljudstva, celotnih družin z otroci po 2. svetov. vojni in še bi lahko našteval, danes se dogaja nekaj identičnega, z nasiljem nazaj na oblast, to so za tebe vrednote, Bog ti pomagaj do razuma. Takšnim, ki podpirajo zločinsko preteklost, ne verjamem še dober dan.
    Osebno sem nagnjen v desno, pa kljub temu nimam težav do obdobja od 41. do 45. l., namreč spoštujem vse, ki so se uprli fašizmu, vendarle govorim o tem, kar se je dogajalo v nadaljevanju.
    Tega pa vi levičarji še danes niste pripravljeni obsodit, zato se vas pa še toliko bolj bojimo na oblasti, pa ponosni nasledniki ZK, ki jim domovina Slovenija sploh ni bila intimna opcija, pozabimo na to vašo demokracijo, svobodo, domovino Slovenijo, bolj vam je za enoumje, pa mi in nihče drug, to zastrašujočo namero vam moramo svobodoljubni in demokratični narod v Sloveniji preprečiti na volitvah.

    • Filip
      Dogajanje po vojni je samo logično nadaljevanje tistega, kar se je dogajalo med vojno! To pusti posledice! Boš popljuval Američane, ki so pobili okoli 2 milijona večinoma nedolžnih Vietnamcev? Pa v modernem času, ko so zgrešena bombandiranja, samo kolateralna škoda med prebivalstvom!

  13. Kolega, noben zločin zoper nedolžnega človeka
    ti ne smeje biti logičen, kaj šele, da ga prekrivaš, ali toleriraš, ampak ga moraš najostreje in kategorično obsodit, ne glede, kdo ga je zakrivil in vedi tudi, da brez razčiščene preteklosti, ne more biti svetle prihodnosti, s tem pa imamo pri nas precejšnje težave in upam, da se razumeva.

    • Filip
      Kdo je leta 1941 začel pri nas pobijati nedolžno prebivalstvo? Od tu naprej se vse začne! Dobro veš, kdo je začel! Brez ni nič! Obsojam poboje nedolžnih, a ne s prstom vedno samo na enega kazati!

  14. Ko smo z veliko večino glasov vseh državljanov SRS plebiscitarno veljavno in zavezujoče sprejeli zgodovinsko odločitev o osvoboditvi in osamosvojitvi v samostojno, neodvisno, demokratično in politično pluralno RS, smo zmotno verjeli, da smo enotni v ocenah prejšnjega totalitarnega režima ter v pričakovanjih vsakršne osvoboditve in razbremenitve. Poznejše dogajanje zadnjih treh desetletij pa je pokazalo, da smo si omenjeni zgodovinski rez razlagali skrajno različno in celo medsebojno skrajno nasprotujoče.

    Privrženci zgodovinsko poraženega totalitarnega režima in prejemniki različnih koristi od prejšnjega večinsko zavrženega režima in sistema so skušali skrajno zmanjšati in celo omalovaževati ključni demokratični preskok iz diktature v demokracijo, od enopartijskega enoumja v večstrankarsko parlamentarno demokracijo.
    Za vsako ceno in z vsemi sredstvi so skušali zvezno/kontinuirano nadaljevati prejšnjo prakso vladanja, upravljanja, zlorabljanja …, za vsako ceno in z vsemi sredstvi so skušali omalovaževati in razvrednotiti zgodovinske dosežke ključnih političnih osvoboditeljev in osamosvojiteljev ter ključnih ideologov, organizatorjev in operativnih junaških branilcev slovenske neodvisnosti med oboroženo obrambo proti agresiji sovražnih enot SFRJ oz. JLA.

    Ni naključje, da se neprikriti zagovorniki terorja in diktature prejšnjega režima in prejšnje totalitarne oblasti ZKJ/ZKS nikakor ne želijo sprijazniti z veljavno ustavo in zakonodajo nove demokratične in politično pluralne ter večstrankarske države, da sprejemajo izvoljene organe nove države le takrat in le toliko, kolikor strežejo njihovim parcialnim političnim interesom in vsakodnevnim potrebam, ter da so posebej občutljivi in pogosto odkrito sovražni do vseh možnih oblik in manifestacij odkritega nacionalnega in državnega domoljubja, utemeljenega v ključni in temeljni enkratni plebiscitarni odločitvi vseh državljanov RS za samostojno, svobodno in politično pluralno republiko – vladavino ljudstva (in ne katere koli politične partije!).

    Neprikriti zagovorniki terorja in diktature prejšnjega režima ter prejšnje totalitarne oblasti ZKJ/ZKS ter ne-pretrganega oz. zveznega prehoda v “svobodno in samostojno državo slovenskega naroda” namreč hote ali nehote, zavestno ali brez-vestno pozabljajo na ključno dejstvo, da sta slovensko ljudstvo in državljani SRS šele z mednarodno veljavnim plebiscitom večine državljanov SRS prostovoljno, svobodno, legalno in legitimno – prvič v vsej zgodovini – izbrala novo državo in nov demokratični ustavni red. Tako po 1. svetovni vojni kot po 2. svetovni vojni namreč slovensko ljudstvo in državljani Slovenije nismo bili povprašani za edino ponujeno oz. z oboroženo silo vsiljeno oz. oktroirano državno ustavno obličnost in za veljavni sistem oblasti. Tako kraljevina in pozneje diktatura SHS kot pozneje diktatura FLRJ pod absolutno oblastjo Titove ZKJ ter tajne politične policije (UDV/SDV) sta bili slovenskemu prebivalstvu vsiljeni ob pomoči oblasti zvestega in vdanega aparata vojske, civilne in politične policije ter nedemokratično vsiljene javne in tajne zakonodaje z vsemi institucijami ne-avtonomne sodne veje oblasti vred..

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime