Kdo Slovencem prepoveduje častiti svoje junake in zakaj se ne moremo poenotiti ob oltarju skupnih vrednot?

Rok Frelih

Slovenska zastava v Geometričnem središču Slovenije (vir: FB Heraldica Slovenica)
Včasih se človek zave, da kljub našim gospodarskim, športnim in še kakšnim presežkom živimo v katastrofalni družbi, ki ne zna razčistiti najosnovnejših pojmov lastnega obstoja in istovetnosti; posledično je tudi naša država podobna kakšni zbegani holivudski zvezdnici: lepa in uspešna, a v sebi žal votla in prazna.

"Tedaj se zavem, da čakam že 30 let ..."


Pred časom je Državni zbor sprejel tri novele zakona, ki urejajo status veteranov osamosvojitvene vojne; država je tako med drugim na človeku prijaznejši način uredila odškodninsko problematiko vojaškim in civilnim vojnim invalidom ter svojcem padlih v vojni. Ti so bili do sedaj bolj ali manj zapostavljeni in mnogi so le s težavo prišli do kakršnihkoli odškodnin; veliko izmed njih odškodnin ni prejelo nikoli.


Posnetek komentarja Roka Freliha je na voljo na koncu prispevka.




Za ta "veliki" premik smo potrebovali trideset let. Trideset let, ljudje Božji. No, še malo več, saj je meseca maja opozicija na kolegiju predsednika DZ zavrnila hitri postopek. Toliko časa Slovenija potrebuje, da ljudem, ki so pregnali tujo okupatorsko vojsko ter za našo svobodo in samostojnost tvegali (in mnogi tudi dali) vse, uredi malo spodobnejši status ... to da človeku misliti. Ali pri nas vrednote osamosvojitve sploh lahko živijo, če smo mačehovski do tistih, ki so jih ustvarjali?

Prihodnost se gradi na spoštovanju preteklosti


Kot družba smo tukaj zatajili v večih pogledih. Po eni strani smo bili do sedaj priča absolutno nesprejemljivemu odnosu do veteranov in svojcev na osebni ravni, hkrati pa vseskozi pozabljamo in zapostavljamo simbolno raven nijihovih dejanj: pokazali so namreč žrtvovanje za višji cilj, za svojo identiteto.
Kdo nam prepoveduje biti junaki? Odgovora sicer ne vem, a si mislim, da ima to nekaj opraviti z neko ideologijo in njenimi zastopniki, ki so 25. oktobra 1991 zamudili ladjo.

Skozi oči današnjega individualizma je to marsikomu težko razumeti, a ti ljudje se niso delili po političnem kompasu, pač pa so se poenotili, in tako princip kot cilj njihovih dejanj bi danes Slovencem morala predstavljati zgled in navdih. Namesto tega pa takšne vrednote dobesedno izganjamo iz družbe.

Poljska, julij 2021, muzej varšavske vstaje: pred menoj večja skupina najstnikov in mladih odraslih, za menoj skupina vrtčevskih otrok z dvema mladima vzgojiteljicama prepeva domoljubne pesmi. Nato se vsi skupaj spoštljivo odpravijo v muzej, kjer se podučijo o velikanskem žrtvovanju in junaškem boju svojih prednikov proti nacistom. Naj omenim le, da je Poljska država, ki se je v drugi svetovni vojni bojevala tako proti nacizmu kot proti komunizmu, v svoji tisočletni zgodovini pa ni nikdar podpisala kapitulacije. Zaključek naredite sami.

Zatrti duh slovenstva


Kaj pa mi, Slovenci? Kakšen narod vzgajamo in zakaj ne gradimo svoje identitete? Osamosvojitve kot ključnega družbenega procesa, predvsem pa vojne, v učbenikih praktično ne najdemo, učitelji pa se te teme izogibajo kot hudič križa. Kdo nam prepoveduje biti junaki?

Odgovora sicer ne vem, a si mislim, da ima to nekaj opraviti z neko ideologijo in njenimi zastopniki, ki so 25. oktobra 1991 zamudili ladjo. Ker so družbeni podsistemi še vedno nasičeni s temi akterji, ne moremo položiti temeljev lastne istovetnosti. Šolstvo, mediji in tudi velik del politike so ustvarili družbeno klimo, kjer vrednote osamosvojitve ne morejo prosperirati, včasih so celo ožigosane s predznakom nekakšnega "janšizma".
Duh slovenstva je zatrt in ne more zaživeti do te mere, da bi postal eden od temeljev države.

Če se ne motim, je Žižek nekoč dejal, da bi marsikdo zamenjal domoljubje za "pet minut dobrega filma". Verjetno ima prav, saj se zdi, da se, na primer, tudi marsikatera političarka bolj poistoveti z znamko svoje torbice kot pa s svojo domovino.

"Biti Kozak je stanje duha," so povedali Ukrajinci. Kaj pa biti Slovenec? Duh slovenstva je zatrt in ne more zaživeti do te mere, da bi postal eden od temeljev države. Čeprav se zavedamo svojih dobrih lastnosti, kot so odgovornost, pridnost, iznajdljivost, pa tudi bojevitost in neuklonljivost, nam jih na sistemski ravni ne uspe usmeriti v državnost in v skrb za vse, kar je slovenskaga.

Ne uspe nam izpostaviti bleščečih trenutkov slovenske zgodovine, ki jih ni malo, in jih postaviti v središče vzgojno-izobraževalnega sistema, ki bi moral graditi identiteto. Pa ne kakšne mitološke, kot so poskušali nekateri; moč slovenske identitete zlahka temelji na dejstvih. A namesto tega se rajši pravdamo s tistimi, ki so nam priborili svobodo ...

Bomo presegli malenkostni provincializem?


Ustava RS pravi, da država Slovenija izhaja iz slovenskega naroda, in če nam pojem "narod" začuda še nekaj pomeni, smo pri pojmu "država" pogrnili na celi črti. Očitno nam še ni uspelo preseči globoko v podzavest usidrane provincialne miselnosti, da narod sicer smo, ampak država je pa nekaj slabega, češ, z "državo" nam težijo Avstrijci ali Srbi, ali pa je to nekaj, kjer "se v Ljubljani krade".

Čeprav radi trdimo nasprotno, smo Slovenci uspešna, celo relativno bogata družba. Ki pa je s takim odosom do sebe žal obsojena na propad. Družba, ki ne časti svojih junakov in ki se nikoli ne poenoti okoli skupnega oltarja vrednot, ne more preživeti. Identiteta lahko neki družbi predstavlja smisel in vodilo in jo na ta način notranje izpolnjuje; takšna družba se bo ohranila.

Ob izrivanju lastne istovetnosti iz javnega prostora pa so vsi uspehi naše države brezpredmetni, saj nam grozi, da se bomo pod vplivom sodobnih ideoloških trendov zlili v neprepoznavno gmoto individuumov postnacionalnega globaliziranega sveta. Zavedati se je treba, da je izvozni produkt z dolgoročno največjo dodano vrednostjo prav identiteta nekega naroda ali države.

Če bomo Sovenci izginili, se bo to zgodilo zaradi naše notranje praznine, ki nam jemlje zagon za nadaljevanje poti. A še vedno verjamem, da smo zmožni opustiti malenkostni provincializem in se postaviti ob bok velikim narodom.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki