Kdo si želi sprave in kdo potrebuje sovražnike

Avatar
26

Če je kdo, ki je dejansko rezultat narodne sprave, potem sem to jaz. Po mami, zavedna slovenska družina, dedek partizan (vendar nikoli član partije), sorodniki po mamini strani partizani (nekateri že od l.1942 dalje, nekateri šele od pomladi 1945). Po očetu ostanki Staroavstrijcev, ki so se, resnici na ljubo kar močno pomešali s Slovenci (dedek Staroavstrijec, babica Slovenka).

In še, kot ironija usode, materin bodoči očim (njena starša sta se po vojni ločila) je na začetku leta 1945 pred pobojem rešil očetovo družino. Ko je po izdaji, zaradi ženskega ljubosumja, nemška policija ponoči 7. februarja 1945 obkolila Šahmanov bunker v Mučevem na Platu in ga zjutraj napadla, sta v boju padla lokalni sekretar OK KPS in mlada domačinka. Materinega očima pa so, ker je imel kmetijo v bližini, prisilili, da je z konji odpeljal trupla.

Materin očim, ki sem ga, mimogrede, imel precej rajši od dedka, o dogodkih med vojno ni hotel govoriti, izjemoma le, ko je spil malo čez mero, smo otroci kaj izvlekli iz njega. Tako sem izvedel, da je pri nalaganju trupel pri padlem partijskem sekretarju v žepu našel spisek za povojne likvidacije in na tem spisku pa  je bila tudi očetova družina. Povedal mi je, da je, čeprav je bil celo vojno sodelavec partizanov, spisek takoj uničil, saj je bilo žrtev in trpljenja že preveč in niso bile potrebne še nove. No s tem dejanjem je rešil ne samo očetovo, pač pa tudi veliko drugih družin v Mežici, katerih greh je bil samo to, da so bili nekateri njihovi člani vpoklicani v redno nemško vojsko (wermacht) ali pa, glede narodne pripadnosti v SS (predvsem ostanki staroavstrijcev).

Seveda sta se obe družini od začetka, ko sta mama in oče začela skupaj, malo čudno gledali, vendar so sčasoma popolnoma normalizirali odnose, o vojnih leti pa ne ni nikoli odpirala tema. Skratka, življenje je teklo naprej po normalnih tirnicah, razum je prevladal nad strastmi.

Skrajneži na eni strani meje potrebujejo podobne norce na drugi strani meje, da se lahko počutijo ogrožene, saj je sovraštvo vir njihovega obstoja.

Sovraštvo kot vir obstoja

In zakaj to pišem. Nestrpni posamezniki v mainstream medijih napadajo predsednika republike zaradi spravnega dejanja, ki bi se že davno moralo zgoditi, pa na obeh straneh ni bilo niti volje niti interesa. Ne zavedajo se, da sovraštvo potrebuje sovraštvo, da se lahko ohranja pri življenju. Skrajneži na eni strani meje potrebujejo podobne norce na drugi strani meje, da se lahko počutijo ogrožene, saj je sovraštvo vir njihovega obstoja.

Ker živim tik ob meji, sem na lastne oči videl paradiranje heimatdiensta v sedemdesetih in osemdesetih letih v Avstriji, odgovor z naše strani meje pa so bile »domoljubne prireditve«, pohodi ob meji in podobne stvari v organizaciji zveze borcev, ki so bile v dobri meri podprte s strani JNA. Obe strani pa sta mahali z zastavami in kričali parole, ter tako izzivali ena drugo.

Takrat smo se učenci osnovnih in srednjih šol morali, hoteli ali ne, udeleževati teh, z današnjega vidika bi lahko rekel neumnosti, ki so generirale sovraštvo na obeh straneh. V Jugoslaviji smo takrat zaradi slabega gospodarskega stanja, ravno tako kot notranje sovražnike, potrebovali tudi zunanje sovražnike, Avstriji in Italiji, pa je, zaradi boljšega gospodarstva, zadostoval samo zunanji sovražnik.

Po osamosvojitvi, pa je sovražnost začela izgubljati naboj in življenje se je, vsaj ob Avstrijski meji normaliziralo. Heimatdinst je postal le še ena od domoljubnih organizacij, brez večjega vpliva (tudi na avstrijskem Koroškem). Tako ni več ne na eni, ne na drugi strani meje divjega mahanja z zastavami, vpitja, paradiranja in izkazovanja moči, sovraštvo je izzvenelo, ostali so le ekonomski in seveda politični interesi, vendar pa so slednji predvsem v službi prvih in ne obratno. Pa ni bilo nobenega simboličnega spravnega dejanja, le razum je prevladal nad strastmi.

Hvala bogu, da se je to sedaj, čeprav na simbolični ravni, zgodilo tudi na italijanski meji. In lahko le rečem: Čestitam predsednik, če sem v prvem mandatu še dvomil o vas, ste v drugem mandatu z vašo državniško držo upravičili zaupanje naroda.

Avtor gostujočega komentarja je dr. Štefan Šumah

26 KOMENTARJI

  1. Hvala za ta komentar, spoštovani gospod dr. Šumah!
    Vem, da še kakšna podobna zgodba živi med Slovenci in se ohranja iz roda v rod. Upanje za spravo obstaja in prav je, da se vsak izmed nas potrudi za njegovo uresničitev.

  2. Dober komentar, ki nam od blizu prikaže, kako Leviva PAZI, da sovraštvo ne bi “UMRLO”.

    Levica ima polna usta”Ustavimo sovražni govor”. Istočasno pa vpije: “Ubi Janšu”.

    Ta dejstva pokažejo, da Levica nikakor ni za SPRAVO, ampak se napaja samo iz SOVRAŠTVA. Zato tudi napadajo Pahorja, ki je naredil POHVALEVREDEN korak, da se je poklonil vsem žrtvam, tem, ki so jih pobili Fašisti, kot drugim, ki so jih pobili Komunisti.

    Levica je mojster producirati vojno, nikakor pa ni sposobna POGAJANJ in SPRAVE.

    Vse lestitke Pahorju, ker je toliko pokončen, da se ne pustu ustrahovati naši Levici. Bravo!

    • Istočasno pa vpije: “Ubi Janšu”..

      ubi janšo je kričal oni prostestnik, ki ga janezek ni ovadil.. Je pa janezek ovadil one, ki so imeli plakat smrt janšizmu 14 dni kasneje…

      le kaj ti to pove, kdo je bil oni, ki je kričal ubi janšo??

      • nevidni potrebuje sovražnike. na tem forumu samo svinja in seje sovraštvo. mislim, da je njegov namen jasen. to pa samo potrjuje besede kraševke.

      • na tem forumu vam malce… dejstev navajam.. vam niso všeč dejstva? ni moj problem.

        dojemate ta dejstva kot sovraštvo? tudi to ni moj problem.

        dejstva še vedno stojijo.. janezek ni ovadil onega, ki je kričal ubi janšo.. le kaj ti to pove?

      • Nobenega dejstva nisi navedel, na videz nevidni, samo insinuiral si in zavajal bi rad! Tvoja izmišljena dejstva niso vredna počenega groša.

        Janša se, ko ga blatijo in obkladajo z grehi, ki naj bi jih počel, sorazmerno redko zateka k tožbam. Te v krivosodnem sistemu tudi ne bi imele nobenega smisla, so le izguba časa in stroški brez haska.
        Zato je bolje tako – ubogim na duhu itak ne moreš pomagati do razsvetlitve v možganih, ker ste nanjo imuni…

      • nebenega dejstva?

        janezek ovadi protestnike z “smrt janšizmu”… dejstvo 1.
        janezek ne ovadi onega, ki je kričal 14 dni prej ubi janšo.. dejstvo 2..

        to niso dejstva?

    • “…da sovraštvo ne bi “UMRLO”.”

      Sovraštvo je za levičarje temelj “razrednega boja” – osnovnega nauka levice za vse čase in po vsem svetu. Gre za prenos boja, kar naj bi se po Darwinu dogajal v naravi, kjer šibkejšega vedno izpodriva močnejši, v človeško družbo – socialni darwinizem.

      Pri tem levičarjev ne ovirajo občečloveška načela kot so civilizacija, demokracija, moralna načela, religija ali kaj podobnega – veljave teh načel zase, ko gre za “razredni boj”, ne priznajo.

      Zato od njih ne moremo pričakovati, da bodo spoštovali vsaj kakšno od desetih božjih zapovedi, se izogibali laži, najhujših zločinov ali da jih bo pekla vest.

      Grožnje s smrtjo, ki smo jih pred kratkim gledali in poslušali pri nas, so logična posledica take “ideologije”. V skrajni konsekvenci lahko pričakujemo samo “hude jame”, nikakor pa ne spravo, sožitje in demokracijo, ki bi trajala…

  3. Dzi nu ja je že ves ćas eno samo sovraštvo. S svojo mentalno bedo svinja po portalu in ne pove enega spodbudnega stavka, združevalnega, mislim. Mirno teće z levićarji svoj samopogubni krog in ne opazi, da se ljudem vendarle odpirajo oći. Dzi nu, kaj so tvoji ideali?

  4. Praktično ni naroda, ki bi bil enoten. Levo- desno je normalnost, ki jo demokracija priznava in zato imamo pozicijo in opozicijo, ki se , če tako kaže , izmenjujeta na oblasti.
    V Sloveniji imamo pa pravi razkol, ki se je pojavil v času okupacije, ki je zanetlia odpor in revolucijo.
    Zmagala je revolucija in zanetila sovraštvo med ljudmi.
    Na eni strani zamgovalci revolucije , na drugi poraženci.
    Morda bi poraženci lahko poraz preživeli, če se zmagovalci ne bi kruto znesli nad poraženci.
    Po vojni so se namreč zmagovti revolucionarji hudo znesli nad nedolžnimi poraženci. Mnoge so pobili, še več jih pozaprli in malteretirali v koncetracijskih taboriščih, mnoge izgnali in še večjim zaplenili premoženje.
    Take krutosti so razcepile narod in še danes po 75. letih rane niso zaceljene.
    Med zmagovalci je zvaldal strah, paranoja, saj so se zavedli, da so zločinci, množični morilci in hudodelci.
    Niso se hoteli izpovedati, niso hoteli priznati, da so zločinci, temveč so začeli zločine prikrivati, jih čim bolj omiliti, jih opravičavati. S tem so začeli gojiti bajke, laži, jih glorificirati in jih pretvarjati v vrline. Tekmovali so med sebj, kdo je bolj zaslužen, kdo je večji heroj, vendar pa so strogo pazili, da so prikrivali žrtve, če ravno so zasluge merili po storjenih zločinih.
    Večji kot je bil zločinec, večji spomenik in več spomenikov ima.
    Govoriti o zločinih je bilo prepovedano in kaznjivo. Dovoljeno je bilo le slavljenje in odobravanje.
    Žrtve so bile utišane, postavljene na sramotilne stebre, izbrisane iz javnega življena.
    Takšno staneje se ohranja vse do današnjega dene, ko že tretja generacija hudodelcev in morilcev prevzema obalst in se je krčevito oklepa, saj še vedno uživa privilegije, ki so si jih izborili krvavi revolucionarji.
    Takšno stanje je daleč od demokracije, daleč od svobode. Slovenija je še vedno v borbi in med zmagovalnimi revolucionarji in poraženci, še vedno ni niikogar, ki bi zaukazal: dovlj je bilo klanja in krvi, ustavio konje!!
    To je pred vsem naloga zmagovalcev krvavih revolucionarjev.

  5. Spoštovani APMMB2, zelo jasno “sliko” ste OPISALI in dali vedeti kdo je povzročil RAZKOL in SOVRAŠTVO med SLOVENCI.

    Komunistični zločinci, so se svojih ZLOČINOV zavedali, zato so ustanovili UDBO, ki je med ljudmi špionirala, in jih sledila, da ja ne bi kdo glasno govoril o zločinih. Če je slučajno kdo glasno mislil s svojo glavo, je šel na prevzgojo na GOLI OTOK.

    Zaradi strahu so ljudje molčali. In tako potomci zločincev mislijo, da tudi oni delajo kar hočejo, kdor jim oporeka se pojavijo s transparanti “SMRT….”: Tako, kot so njihovi predniki še desetletje – po končani 2.s. vojni na vse URADNE DOKUMENTE spodaj, namesto pozdrava napisali “Smrt Fašizmu, svoboda NARODU”.

    Toda ta narod SLOVENSKI, še danes nima pravice sestaviti DEMOKRATIČNE VLADE. Levica, ki je vladala že več kot 50 let misli, da ji to enostavno pripada in druge lahko kar UNIČI.

    To demonstrirajo sedaj ZZB in LJUBLJANSKI kolesarji. Če bi imeli nevtralno RTV in Tožilstvo, bi se take “Revolucije”, hitro končale.
    Tako pa ima agresivna Levica še vedno privilegij NEDOTAKLJIVOSTI, kot so jih imeli Revolucionarji v Titovi Jugoslaviji.

  6. Predsednik RS Borut Pahor je v Trstu in Bazovici odločno in mogočno prestopil med državnike z gesto globokega človeškega spoštovanja do žrtev vseh zločinov ter globokega obžalovanja vseh tragičnih zmot v imenu ideologije, politike in vsakršnega nečloveškega izključevanja.
    Stisk dlani z italijanskim predsednikom Mattarello na simbolnih prizoriščih fašističnih in komunističnih zločinov v Bazovici je simbolna gesta, ki omogoča zgodovinsko priznanje dejstev, obžalovanje, pomiritev, aktivno sprijaznjenje z zgodovino, nikakor pa pozabljenja preverljivih zgodovinskih dejstev.
    Stisk dlani dveh demokratično izvoljenih državnikov omogoča tudi skupen pogled in skupen napor na razvojni poti naprej, na osnovi izkušenj lastne zmotljivosti, ranljivosti in lastnih napak, a tudi na osnovi lastne sposobnosti in pripravljenosti osebnega in nacionalnega, človeškega in etičnega soočenja, priznanja ter preraščanja samega sebe in lastnih slabosti, travm, ozkosrčnosti in strahov v smeri sožitja, strpnosti, medsebojnega spoštovanja ter sodelovanja v skupno korist.

  7. Iz moje kolumne je jasno, da obe strani, tako skrajna levica, kot skrajna desnica potrebujeta sovražnike, in če jih ni si jih sami najdeta. Sovražniki so vir njihovega obstoja. Samo, v Sloveniji je žal popolnoma izgubljena ocena kaj je levica in kaj desnica. Skrajne desnice v Sloveniji v politiki ni, tako je večina vrednost SDS bolj sredinska kot desna (je veliko bolj socialdemokratska kot npr.SD), podobno velja za novo Slovenijo, SNS je pravzaprav čisto levo-desna stranka, se pa proti polju skrajno levo pomikajo tako levica kot SD (skupaj z LMŠ so že čisti socialisti). SMC je recimo čista sredina, DESUS pa je čisto programska stranka. Le mainstream mediji vztrajno tiščijo levi pol proti sredini in s tem porivajo sredino na desni pol. Socializem nikoli ni bil sredina, ampak žal naši vodilni mediji tega nalašč nočejo ne razumeti ne priznati. In zato podpihujejo sovraštvo, s čimer pa smo žal še daleč od normalne države. In to sem hotel v kolumni povedati,

  8. Da NE bi prišlo do sprave, si v Ljubljani zelo prizadeva KULTURNIŠKI FAŠIZEM.

    Na spletu je Denis Poniž dobro razložil, kaj predstavlja Kulturniški Fašizem:
    ” Kulturniški Fašizem (iz italianske besede Fašio), to pomeni SNOP ali BUTARA. Tu nastopa več posameznih IDENTITET, stisnjenih v butaro. Na sredini butare je sekira Kulturnega Marksizma. Vse to se hrani iz zgubljenega zgodovinskega spomina.
    KULTURNIŠKI Fašizem – ustvarja nerede, povzroča kaos, straši ljudi, propagira….”

    Mislim, da je Denis Poniž, kar dobro definiral to, kar nas večina imenije kar Levi Fašizem. Kajti vse to, kar delajo naši Levičarji, so med obema vojnama počenjali ITALIJANSKI FAŠISTI.

      • To je ravno vaš problem. Kaj naj bi JJ počel, kaj naj bi ogrožal, kaj naj bi ….
        Dokler se obsoja osebo in ne izvršena dejanja, potem je to navadno opravljanje iz zavisti. Vedno se debatira o dejanju, ne o ljudeh.
        In ker JJ nimate kaj očitati za njegova dejanja, stalno ponavljate kaj naj bi, kaj se bo zgodilo, kaj naj bi se zgodilo …

      • Res je tako, gospod Slovencsm.

        Levičarji po njihovem pravilu – vedno lažno napovedujejo. In te napovedi so sposobni Tožilci celo obravnavati in sodniki soditi.

        Ko bomo obravnavali DEJSTVA, se bo pokazalo, kdo dobro vlada in kdo kar naprej samo “blefira”.

  9. No, hvala za ljubkovalno nazivanje s čebulico! Kraševka nima te sreče, da bi jo visokomoralni in intelektualni Dzi nu nazival z recimo kolerabico! S klerikalko jo zmerja, ker je pač revež indoktriniran in se v svojih mnogoterih kompleksih dobro počuti le takrat ko žali in pljuva vsevprek.Spoštujem drugače misleče, če mi postrežejo z argumenti. Dzi nu pa je le cisterna z gnojnico, ki tudi na polju ni uporabna. Pojdi D.n. na twitter, tam bo dobra družba, Domovinci pa prizanesi!

  10. Po osamosvojitvi smo postavili spomenik na Cerju, uvedli nov praznik priključitev Primorske in obnovili vse napise na primorskih hribih, še posebej na Sabotinu. V občini Renče- Vogrsko je nastal spomenik 60-letnice velikega ljudskega zborovanja na Okroglici , ki se ga je udeležil tudi najbolj enak med enakimi, sam tovariš TITO.
    V Italiji so na novo uvedli praznik Dan spomina in letos občinski praznik, osvoboditev Trsta ispod Yuge.

    • Veliki shod na OKROGLICI je imel vseeno, eno pozitivno dejstvo, da se je 9 mesecev kasneje rodilo veliko SLOVENSKIH OTROK.
      Sedanji shodi ZZB, pa so vseeno bolj jalovi.
      Tem proslavam ZZB in napisom TITO po Primorskih hribih, je “rok trajanja” že zdavnaj potekel, pa jih niso dali “iz uporabe”, pa čeprav bi bilo NUJNO !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime