Kdo pridobiva in kdo izgublja v zadnji projekciji Evropskega parlamenta. Napoved za Slovenijo se približuje realnosti

POSLUŠAJ ČLANEK
Evropska ljudska stranka (EPP) po po volitvah ohranila približno četrtino sedežev v Evropskem parlamentu, kaže zadnja javnomnenjska raziskava te institucije pred volitvami, ki bodo potekale od 23. do 26. maja.

Skupina socialistov in demokratov (S&D) bo zasedla približno petino sedežev, Zavezništvo liberalcev in demokratov (ALDE) pa desetino. 

Tri največje, zmerne strankarske skupine lahko torej dober mesec dni pred volitvami računajo na večino od 751 sedežev. 

Od ostalih bi največ, 9 odstotkov, dobili Skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) ter skupina Evropa narodov in svobode (ENF) z dobrimi osmimi odstotki, kateri se namerava pridružiti tudi slovenska Domovinska liga.  

Sloveniji iz Bruslja (na podlagi nedavne Medianine ankete) napovedujejo po 2 sedeža za SDS+SLS in SD, ter po enega za LMŠ, Levico, SNS in NSi. 

Kljub temu, da bosta ohranili največ sedežev v Evropskem parlamentu, pa skupini EPP in S&D po projekcijah na ravni 28-terice držav članic izgubljata največjih delež podpore - vsaka po 5 odstotkov, oziroma po 37 poslanskih mest. 10 mest po zadnji projekciji izgublja tudi ECR in 6 Evropska združena levica.  Največ, 16 sedežev, pa pridobiva skupina Evropa narodov in svobode (ENF) 8 ALDE in 5 Zeleni.

Trendi projekcije sedežev po skupinah Evropskega parlamenta. (klik za povečavo)


Največje napovedane izgube pri EPP glede na trenutne sedeže v Evropskem parlamentu, gredo na račun slabših rezultatov strank članic v sedmih državah: Francija (-7), Slovaška in Poljska (-5), Italija, Španija, Nemčija in Češka pa po -4. Ta skupina sicer največ, 4 sedeže pridobiva v Grčiji.

S&D glede na obstoječe stanje največ izgublja v Italiji (-15), Nemčiji (-10) in Franciji (- 8), 4 sedeže pa po projekcijah pridobiva v Španiji.

ALDE največ pridobiva v Nemčiji in Veliki Britaniji (+5) ter Češki (+4). ENF, ki po projekcijah pridobiva največ, pa je to predvsem na račun Italije (+20) in Francije (+5).

7,6 odstotka glasov in  naj bi dobili tudi Zeleni, pri čemer je največ novih sedežev za pričakovati v Nemčiji (+6) in Veliki Britaniji (+ 4), 3 manj pa za Zelene v Španiji.


Slovenija trenutno na formuli 2+2+1+1+1


Slovenski del raziskave so tokrat naslonili na anketo Mediane, ki je prvič preverjala preference volivcev za Evropski parlament, kar je dalo nekoliko bolj realne rezultate od prejšnjih napovedi.

V skupino EPP naj bi tako iz Slovenije prispevali 3 poslance, in sicer 2 SDS+SLS ter enega NSi. Socialistom in demokratom naj bi slovenski Socialni demokrati prinesli 2 sedeža, Levica evropski Levici enega, kot tudi LMŠ skupini ALDE. Po tej projekciji pa naj bi med "proste strelce" v Evropski parlament odšel tudi Zmago Jelinčič.

Trendi kakor so jih (na sicer nezanesljivih nacionalnih anketa) za Slovenijo merili do sedaj ... (klik za povečavo)




Lojze Peterle je svoj tretji mandat zaključil z evropsko himno na orglice ter požel stoječ aplavz poslanskih kolegov:



KOMENTAR: Uredništvo
Bližje, a še vedno ne dovolj natančno
Počasi se začenja kristalizirati, kako majave so bile predhodne napovedi glede slovenske porazdelitve evroposlanskih mest, ki so jih osrednji mediji nekritično prodajali kot "bruseljske projekcije", v resnici pa so slonele na povsem nezanesljivih merjenjih slovenskih agencij za nacionalne volitve, na čelu z agencijo Ninamedia. Saj ne, da bi tokratna, zasnovana na raziskavi Mediane o podpori slovenskim listam za Evropski parlament, bila najbolj realistična od vseh pričakovanih scenarijev. A za tokratno različico napovedi obstaja vsaj razumna verjetnost, da se na volitvah 26. maja res lahko uresniči, kar za prejšnje napovedi, ki so LMŠ pripisovale 3, celo 4 poslanska mesta, seveda ni veljalo, pa čeprav so jih osrednji mediji podajali povsem nekritično in z vso resnostjo. Kako slovenske javnomnenjske ankete "plavajo" okrog ljudskega razpoloženja glede evropskih volitev, navsezadnje nakazujeta nedavni anketi Mediane in Ninamedie, na isti dan objavljeni v Delu in Dnevniku, ki sta, sploh glede strank z najvišjo podporo, prikazali povsem drugačne rezultate ter precej različne porazdelitve poslanskih sedežev. Na podlagi analize in poznavanja slovenskega političnega prostora je po oceni Domovine trenutno najbolj realno, da lista SDS+SLS dobi 3 sedeže, SD v najboljšem 2, realno pa 1 sedež, NSi 2 oziroma v najslabšem primeru 1 sedež, LMŠ in Levica prav tako lahko računata na po 1 sedež, DeSUS z Igorjem Šoltesom pa morda 1 sedež. Seveda pa je še vse odprto, saj bo svoje doprinesla tudi volilna kampanja, pri čemer bodo posebej pomembni televizijski nastopi na eni, ter mobilizacija trde volilne baze na terenu po drugi strani. Predvsem okrog terena pa so v veliki prednosti vse tri pomladne stranke desno od sredine ter Socialni demokrati levo od sredine. Zanimivo bo spremljati v kolikšni meri bodo realizirali ta potencial. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike