Kdo je zmagal na Hrvaškem in kako to ponoviti

Tino Mamić
0

Na Hrvaškem je na nedeljskih volitvah po štirih letih vlade levice spet zmagala desna sredina. Pričakovano, čeprav so hrvaški mediji, ki so večinoma rdečkasti, napovedovali izenačen ali tesen izid. Pričakovano so to prikazovale tudi ankete. In celo vzporedne volitve ob zaprtju volišč. Tako kot v Sloveniji, se seveda tudi na Hrvaškem nihče ne bo glasno vprašal, kaj je z metodologijo merjenja javnega mnenja narobe? In zakaj je vedno na škodi desna sredina?

Mediji, slovenski še posebej, so tudi pohiteli z zmanjševanjem pomena zmage stranke HDZ. Za zmagovalca so oklicali novo politično silo Most, ki se je prebila v parlament in bo verjetno odločala o tem, kdo bo vodil vlado. Težko je sicer razumeti, kako lahko postane zmagovalec nekdo, ki dobi 19 poslancev in ne tisti, ki jih je dobil največ od vseh, 59. A papir pač prenese vse.

Volitve brez poražencev?

Čudi tudi to, da se ne govori o poražencih. Prenovljeni komunisti SDP so izgubili skoraj tretjino sedežev. A skorajda nihče ne sprašuje njihovega predsednika Zorana Milanovića, zakaj ne odstopi. To bi v običajnih demokracijah bilo namreč samo po sebi umevno. A SDP in njih koalicija nista edini poraženki. Kljub množicam migrantov, ki hodijo čez slavonska polja, je desničarska regionalna stranka HDSSB, ki je izgubila štiri od šestih mandatov. Torej ne drži povsem, da desnica zaradi migrantov po vsej Evropi pridobiva.

Poraženec pa je v nekem smislu tudi predsednik HDZ Tomislav Karamarko. Stranki je namreč še pred nekaj mesecih kazalo, da bo gladko osvojila  absolutno večino. Karamarkova kampanja očitno ni bila dovolj dobra, saj je prednost skorajda povsem zapravil.

Če bi Žiga Turk, Matej Lahovnik, Rado Pezdir in Tomaž Štih naredili svojo stranko po zgledu Mosta in pred volitvami pri notarju overili svoje programske zahteve glede podpore vladi, bi gotovo postali pomembna politična sila.

Mogoče gre v očeh volivca za preveliko podobnost s predhodnikoma Ivom Sanaderom in Franjem Tudjmanom, s katerima je tudi tesno sodeloval. Zaradi bojazni pred koruptivnostjo je precejšen del volivcev HDZ svojo podporo namenil novi listi Most. Prav zaradi afer zato Hrvaška ni več taka kot je bila pred petnajstimi leti in bo desna sredino v prihodnje zato precej težje zmagovala.

Recept za Slovenijo

Kaj se lahko iz vsega tega naučijo slovenski politiki? Levičarji lahko ugotovijo, da se je Milanović razmeroma dobro odrezal v kampanji. Ameriški svetovalci so mu rekli, naj ima na shodih nacionalne zastave in naj govori tudi o domoljublju. Očitno je vžgalo.

Veliko dobrih idej pa lahko dobijo tudi na desni sredini. Če bi Žiga Turk, Matej Lahovnik, Rado Pezdir in Tomaž Štih naredili svojo stranko po zgledu Mosta in pred volitvami pri notarju overili svoje programske zahteve glede podpore vladi, bi gotovo postali pomembna politična sila. Če bi Janez Janša po zgledu Karamarka povezal sorodne stranke v predvolilno koalicijo bi se verjetno tudi kaj poznalo. Desna sredina je namreč absolutno zmagala samo takrat, ko se je povezala pred volitvami (1990).

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime