Kdo je z delom na terenu in soočenji pridobival ter kdo izgubljal? Kako se giblje podpora volivcev pred nedeljskimi volitvami?

Pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami smo pogledali, kaj kažejo zadnje javnomnenjske poizvedbe. Po raziskavi Mediane, ki je bila objavljena v četrtek, se je na vrhu utrdil Anže Logar. Milanu Brglezu še ostaja nekaj upanja za preboj v drugi krog.

Rezultate anket smo primerjali z odstotki, ki so jih stranke, ki podpirajo določenega kandidata, prejele na parlamentarnih volitvah. Primerjavo pa smo naredili tudi s predsedniškimi volitvami pred petimi leti.

Burno dogajanje zadnjih dni, predvsem ponovno izrečeno podporo bivšega predsednika Nataši Pirc Musar, pa je pokomentiral politični analitik Aljuš Pertinač.

Logar raste, padanje Pirc Musarjeve se je ustavilo

Raziskava Mediane, opravljena za POP TV in časnik Delo, ki je bila objavljena v četrtek, kaže na močno podporo Anžeta Logarja. Med tistimi, ki pravijo, da se bodo volitve udeležili, bi ga volilo 30,1 %. Na drugem mestu je Nataša Pirc Musar z 20,5 %, na tretjem pa Milan Brglez s 17,3 %.

Četrto mesto zaseda Vladimir Prebilič, ki je na včerajšnjem soočenju na Televiziji Slovenija dejal, da ga je anketa "ohrabrila". Namerjena mu je bila dvomestna podpora – 10,7 %. Na soočenju je sicer potrdil tudi vložitev kandidature za kočevskega župana.

Sledijo Janez Cigler Kralj (6,6 %), Miha Kordiš (5,4 %) in Sabina Senčar (4 %). Spodnja slika prikazuje, kako se je podpora prvim trem kandidatom spreminjala v zadnjih treh Medianinih raziskavah.

Raziskovalec javnega mnenja in analitik Andraž Zorko je v oddaji 24ur zvečer opozoril, da se je padanje podpore Nataši Pirc Musar umirilo, prav tako pa se je umirila rast podpore Milanu Brglezu. "Razlika treh odstotnih točk in pol pa ni takšna, da bi lahko kandidatka Pirc Musar do nedelje zvečer mirno spala," pravi Zorko.

Po njegovem mnenju se k Prebiliču prelivajo v večji meri glasovi tistih volivcev, ki so bili še pred nekaj tedni prepričani, da bodo volili Pirc Musarjevo; v manjši meri pa tudi tistih, ki so mislili oddati glas Milanu Brglezu. Če bi kampanja trajala še kakšna dva tri tedne, bi Prebilič še nekoliko zrastel, ocenjuje Zorko.

V drugem krogu kaže na tesen rezultat

V drugem krogu bi po Medianini raziskavi Pirc Musarjeva premagala Logarja, Logar bi premagal Brgleza, Brglez pa – zanimivo – Pirc Musarjevo. Gre torej za začarani krog. A kot opozarjajo pri Mediani, so razlike malenkostne in niso statistično značilne. Volivci bi se lahko, če oziroma ko bo prišlo do drugega kroga, odločili tudi drugače.

V ponedeljek objavljena raziskava agencije Ninamedia, opravljena za časnika Dnevnik in Večer, kaže v drugem krogu nekoliko drugačno sliko: Logar bi premagal tako Brgleza (50,2 : 40,5) kot tudi Pirc Musarjevo (49,2 : 45,1); Pirc Musarjeva pa bi premagala Brgleza (37,9 : 36,1).

Za prvi krog pa kaže raziskava Ninamedia sledeč vrstni red: Logar (31,7 %), Pirc Musar (19,8 %), Brglez (18,6 %), Cigler Kralj (3,6 %), Senčar (3,3 %), Prebilič (3,1 %) in Kordiš (2,2 %).

Primerjava s parlamentarnimi volitvami 2022 in predsedniškimi volitvami 2017

V spodnji tabeli smo primerjali odstotke kandidatom, kot jih kažeta raziskavi Mediane in Ninamedia, z rezultati, ki so jih na parlamentarnih volitvah prejele stranke, ki podpirajo določenega kandidata. Primerjavo pa smo naredili tudi s predsedniškimi volitvami pred petimi leti. (Pri raziskavi Mediane in Ninamedia smo upoštevali samo opredeljene volivce.)



Opaziti je, da bo Anže Logar, če bodo nedeljske volitve vsaj približno v skladu s predvolilnimi anketami, močno presegel rezultat stranke SDS iz parlamentarnih volitev, še močneje pa rezultat Romane Tomc iz predsedniških volitev leta 2017.

Kandidat stranke NSi Janez Ciglar Kralj se giblje v rangu dosežka svoje stranke na parlamentarnih volitvah oziroma dosežku Ljudmile Novak na predsedniških (Ninamedia mu mu je sicer namerila nekoliko nižjo podporo).

Kot kaže, bo Sabina Senčar presegla rezultat stranke Resnica, kar je tudi v skladu z rastjo te stranke v zadnjem obdobju. Zadnje ankete namreč kažejo, da je stranka prebila parlamentarni prag štirih odstotkov. Prav tako je tudi Miha Kordiš blizu dosežku Levice na zadnjih parlamentarnih volitvah.

Kar bode v oči, je nizka podpora Milanu Brglezu. Sploh z ozirom na to, da ga podpirata stranki, ki sta na zadnjih volitvah skupaj osvojili več kot 40 % glasov (Gibanje Svoboda in SD). Glavnina teh glasov se prav gotovo steka k Pirc Musarjevi, ki jo med strankami podpirajo samo izvenparlamentarni Pirati. Kar pa seveda ne pomeni, da je javno ne podpirajo vplivne osebnosti, vključno z bivšima predsednikoma Milanom Kučanom in Danilom Türkom.

Pertinač: Kučan na zadnjih treh predsedniških volitvah podpiral kandidate, ki so volitve na koncu izgubili

Za komentar burnega dogajanja levo od sredine v zadnjih dneh, o čemer smo že pisali, smo se obrnili na političnega analitika Aljuša Pertinača. Po njegovem mnenju je s svojo podporo Nataši Pirc Musar Kučan potrdil to, kar mu Janez Janša očita že ves čas, namreč, da je apologet tranzicijske levice in politični zaščitnik tajkunov. "Na vsebinski ravni s tem sporoča, da meni, da lahko NPM politično obvladuje oziroma kontrolira, kot je denimo to počel z Alenko Bratušek, ko je še bila premierka, in kot to počne s Tanjo Fajon, odkar je predsednica stranke SD."

Pertinač ob tem opozarja, da faktično Kučanova podpora pomeni, da ima NPM vse možnosti, da izgubi volitve. "Če namreč pogledamo, kaj v zadnjih 15-tih letih pomeni Kučanova podpora na predsedniških volitvah, lahko ugotovimo naslednje: Leta 2007 je Kučan v 1. krogu podprl Gasparija, ki je izgubil proti Türku; leta 2012 je podprl Türka, ki je izgubil proti Pahorju, in leta 2017 je podprl Šarca, ki je prav tako izgubil proti Pahorju," zaključuje sogovornik.