Kdo je pravi liberalec: Alenka Bratušek ali Zdravko Počivalšek?

Peter Jerman
POSLUŠAJ ČLANEK
Odkar je v Sloveniji na oblasti tretja Janševa vlada, lahko znotraj slovenske "liberalne" politične družine, ki jo sestavljajo LMŠ, SAB in SMC, spremljamo prepire. Spomnimo se, da je eden od sporov znotraj Šarčeve vlade nastal zaradi nasprotovanja SMC-ja ukinitvi javnega financiranja razširjenega dela javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah.

Sedaj se je iz dolgotrajnega družinskega prepira oblikovala dokončna osnova za ločitev, saj se je SAB odločila, da bo evropskemu zavezništvu liberalcev ALDE predlagala izključitev SMC.

Kljub temu, da je poskus izključevanja SMC iz evropske liberalne družine poteza, motivirana z domačim političnim bojem, pa nam ravno to dejanje odpira vprašanja, kaj sploh liberalizem je,  kakšen je slovenski liberalizem in ali sploh obstaja.

Liberalne vrednote ALDE in liberalne vrednote naših "liberalcev"


Ko danes govorimo o liberalizmu, si predstavljamo različne oblike liberalizma, ki so odvisne od posameznikovega družinskega izvora in pogleda na svet, kar je razumljivo, saj ima sodobni liberalizem za seboj dolgo ideološko pot. Čeprav je v obdobju pred in med obema vojnama Slovenija že poznala klasično liberalno stranko, je ta s koncem vojne izginila. Zato vse današnje "liberalne stranke" izvirajo iz nekdaj mladih komunistov, ki so v začetku devetdesetih let svojo stranko, ki je nastala iz Zveze socialistične mladine Slovenije, preimenovali v Liberalno demokracijo Slovenije.

Zaradi tega zgodovinskega dejavnika je bil sodobni slovenski liberalizem vedno bizaren, čeprav na načelni ravni obstajajo nekatere vrednote, ki povezujejo naše "liberalce" z ALDE. Ključna vrednota ALDE je ekonomski liberalizem, ki zagovarja močan svobodni trg in zasebno gospodarstvo z nizkimi davki, majhno birokracijo in uravnoteženim državnim proračunom. Poleg tega ekonomski liberalizem pozitivno gleda na prost pretok ljudi in kapitala v nasprotju z nacionalnim protekcionizmom. V nasprotju s slovenskimi 'liberalci' ekonomski liberalizem podpira privatizacijo državne lastnine.

Poleg tega se je liberalizem vedno zavzemal za osebne pravice, kar dandanes imenujemo socialni liberalizem. Najprej je to pomenilo predvsem enakost pred zakonom, danes pa enakost možnosti, enakost med spoloma in širitev pravic različnih "manjšin," kot npr. LGBTQ+. Seveda, najti ravnovesje med obema ni vedno lahka naloga, zato v Evropi lahko spremljamo socialne liberalce, ki so bolj odprti do večje vloge države v gospodarstvu in ekonomske liberalce, ki so po drugi strani bolj konservativni do socialnih zadev.

Znotraj ALDE liberalce različnih vrst združuje predvsem njihov interes za močnejšo EU. Dober primer, kjer vidimo razlike med liberalci, je Nizozemska, kjer v vladni koaliciji sodelujeta Ruttejeva ekonomsko liberalna stranka (VVD) in socialno liberalna stranka D66.

Ali obstaja slovenski liberalizem?


Na nedavnem kongresu se je SAB označila za "socialno-liberalno" stranko, ki se zavzema za izključitev SMC iz evropske skupine liberalnih strank, saj naj bi bila ne-liberalna stranka.

A če si pobliže ogledamo SAB, lahko ugotovimo, da je zgrajena na populizmu in kultu osebnosti, saj se od vsega začetka imenuje po svoji voditeljici. SAB tudi zagovarja višje pokojnine in temeljni univerzalni dohodek brez sleherne skrbi, kako takšne rešitve vplivajo na slovensko gospodarstvo. Poleg tega ima SAB ne-liberalen odnos do zasebnega šolstva in zasebnega zdravstva, kar je v nasprotju z evropskimi liberalnimi vrednotami.

Edina liberalna ekonomska elementa v novem programu SAB sta nadaljevanje procesa debirokratizacije in zmanjševanje slovenskega javnega dolga, kar si težko predstavljamo glede na obsežne načrte te stranke za trošenje javnih sredstev.

V nasprotju s SAB je SMC podpornica zasebnega šolstva in ravnovesja med javnim in zasebnim zdravstvom. Pred kratkim smo videli, da se SMC zavzema tudi za zvišanje neto plač z  znižanjem davkov. Kljub temu se lahko vprašamo o verodostojnosti ekonomskega liberalizma SMC v luči povezav predsednika stranke Počivalška z državnim turističnim holdingom. A če držijo njegove trditve, da državne turistične kapacitete združuje z namenom, da se jih bo lažje in bolj donosno prodalo zasebnim kupcem, potem ta pomislek odpade.

Čeprav za obe stranki velja dvom v verodostojnost njune lojalnosti liberalni ideologiji, ki jo obe načelno zagovarjata, se resnična črna ovca slovenskega liberalizma skriva nekje drugje: v stranki, ki je nastala brez programa, zaživela skozi populizem svojega voditelja in se trenutno preživlja kot najglasnejša stranka "antijanšizma." Govorimo seveda o LMŠ, ki je ironično trenutno edina slovenska "liberalna" stranka v Evropskem parlamentu. To kaže tudi na nenačelnost ALDE, ki je za nekaj poslanskih sedežev pripravljena požreti svoja liberalna načela.

Kam zdaj?


Kaj to pomeni za prihodnost SMC? Resnici na ljubo so izključitve iz evropskih zavezništev precej redke, a končna odločitev ALDE bo verjetno sledila realnemu merjenju moči. Na eni strani je SMC del vlade članice EU, kar pomeni, da ima stranka nekakšno moč. A na drugi strani je LMŠ tista stranka, ki ima dva evroposlanca, kar ji daje za pogajalsko mizo močnejši glas od SMC in SAB. Lahko se tudi zgodi, da se bo zgodba počasi pozabila in ALDE ne bo sprejela odločitve, zato bi morda pismo dr. Rupla lahko pomagalo SMC. SMC po drugi strani čaka izziv v obliki državnozborskih volitev naslednje leto, ki jih morda ne bo preživela.

Ne glede na prihodnost SMC lahko ugotovimo, da danes zahodno-evropski liberalizem v Sloveniji ne obstaja. Morda lahko še najboljši primer slovenskega liberalizma najdemo izven Slovenije v koroški rojakinji Angeliki Mlinar.

A lahko je prišlo do spoznanja, da slovenski liberalizem ne obstaja zaradi nekega dobrega razloga, saj je prevlada liberalizma v zadnjih desetih letih – predvsem na levi in nekoliko manj na desni – povzročila rast ne-liberalnih skrajnežev in upad tradicionalnih strank, kar slovenskemu političnemu življenju ne koristi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Premier Golob in ministrica Bratuškova kršila zakon ob preboju karavanškega predora. Bosta morala plačati kazen?
  • 19. 03. 2024
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023