Kdo je mlad moški, ki je v Teksasu postrelil 20 ljudi

Vir foto: splet
POSLUŠAJ ČLANEK
Združene države Amerike sta zgolj v manj kot 24 urah pretresla dva strelska napada v katerih je bilo ubitih 29 ljudi, približno dvakrat toliko pa ranjenih.

V soboto dopoldne je v El Pasu (Teksas) najprej 21-letni Patrick Crusius v trgovini Walmart postrelil 20 ljudi pretežno mehiškega porekla. V noči iz sobote na nedeljo pa je v Daytonu v Ohiu moški v zaščitnem jopiču začel streljati v predelu, priljubljenem po nočnem življenju. Pod streli je obležalo 9 ljudi, ubit je bil tudi napadalec.

Strelec v Teksasu pa se je policiji predal brez upora. Po prijetju naj bi policiji dejal, da je želeli pobiti "kar se da veliko Mehičanov". V spletnem manifestu, ki ga je morda objavil avtor, pa se pritožuje nad migracijami na splošno, politiko, ugrabljeno s strani korporacij, prevelikim številom živečih ljudi v ZDA in na Zemlji, ki izčrpavajo resurse in podobno. 

In kaj so o strelcu in njegovi osebnosti do sedaj izbrskali ameriški mediji?

Dvajset smrtnih žrtev in še šestindvajset ranjenih je tragični "izplen" strelskega masakra, ki se ga je z avtomatsko puško Kalašnikov (AK-47) lotil 21-letni Patrick Crusius (slika zgoraj), sicer doma z območja Dallasa. V soboto okrog 11. ure je začel streljati na parkirišču, nato pa stopil v trgovino, kjer je ostal vse do predaje policistom, ki so prišli na sceno šest minut po začetku napada.

Gre za mesto s pretežno latinoameriškim prebivalstvom.

21-letni Crusius po besedah nekdanjega soseda velja za samotarja. Pred štirimi leti je na družabnem omrežju Linkedin napisal, da v življenju nima pravega cilja kot da samo živi iz dneva v dan. "Delo na splošno je bedno, ampak verjetno bi lahko naredil kariero v razvoju programske opreme. Osem ur na dan namreč preživim pred računalnikom, kar najbrž šteje kot tehnološke izkušnje. Bom videl, kakšno tehnološko kariero mi bodo ponudili; bom jadral z vetrom."

Glede svojega časa v šoli je Crusius napisal, da zaradi "pomanjkanja svobode" ni sodeloval pri dodatnih aktivnostih. Kot je dejala njegova nekdanja soseda, se je Crusius negativno izražal o študentih, ki so sodelovali v šolskem bendu ali igrali v športnih ekipah. V srednji šoli je na avtobusu pogosto sedel stran od ostalih. "Bil je precej samotarski, odmaknjen od drugih, skoraj z nikomer ni veliko komuniciral," je še dejala nekdanja soseda.

Njen sin je sicer s Crisiusem in njegovo sestro dvojčico šel večkrat skupaj v šolo, ampak Crusius je pogosto hodil pred njima in se je redko vključeval v pogovor. "Redko je govoril z ljudmi. Nihče ga v resnici ni poznal".

J. W., njegov bivši sošolec, pa je časopisom dejal, da je bil Crusius fant, na katerega so se v šoli "spravljali", ker je pogosto uporabljal obleke z "druge roke". Opisal ga je kot "človeka z zelo močno voljo,", osebo, ki je poskušala "prevzeti vodstvo v razredu". Prav tako je bil "jezljiv in vzkipljivega značaja," zaradi česar sošolci z njim niso želeli sodelovati.

Srednjo šolo je končal leta 2017.

Kasneje je živel na območju Dallasa, več kot 9 ur stran od El Pasa. Ali je bil s tem območjem ob meji z Mehiko kako povezan, za zdaj še ni znano.

Manifest: Napad je odziv na invazijo Latinosov na Teksas


Agenti FBI so na novinarski konferenci potrdili, da v zvezi z napadom preiskujejo avtorstvo manifesta z naslovom "Neprijetna resnica", ki se je na spletu pojavil malo pred napadom. V njem avtor simpatizira z napadalcem na mošejo v Christcurchu na Novi Zelandiji.

"Enostavno želim obraniti mojo državo pred kulturno in etično zamenjavo, ki jo prinaša invazija," je med drugim zapisal. Avtor dodaja, da motivi za napad niso samo osebni, temveč tudi ekonomski in politični

"Na kratko, Amerika gnije od znotraj in miren način rešitve tega se zdi skoraj nemogoč," piše. Navaja, da so odpovedali tako demokratski kot republikanski politiki, ker so "bodisi samozadovoljni, bodisi vpleteni v enega največjih izdajstev ameriškega ljudstva v naši zgodovini". To izdajstvo je "prevzem vlade Združenih držav Amerike s strani neomejenih korporacij"

Po avtorjevo bo Amerika kmalu postala država ene stranke -demokratske. Njihovo politiko odprtih meja, zravstvenega varstva, nezakonitih migracij in podeljevanja državljanstev je opisal kot način zbiranja volivcev.  Imigracija pa bo skrčila število delovnih mest na voljo ameriškim državljanom, saj so "umazana dela" pripravljeni opravljati le v prvi generaciji priseljencev, ne pa tudi njihovi otroci.

Glede na omejene resurse v Ameriki živi preveč ljudi


V nadaljevanju avtor manifesta naslovi problem klimatskih sprememb. "Karkoli sem v svojem kratkem življenju videl in doživel, me prepričuje, da povprečen Američan ni pripravljen spremeniti svojega življenjskega stila, četudi za ceno minimalnega nelagodja. Odkar oblast obvladujejo korporacije, se ta s problemi ni pripravljena soočiti kaj več od dajanja praznih obljub."

Izčrpanje naravnih resursov pa se po avtorjevem mnenju da preprečiti zgolj z zmanjšanjem števila prebivalstva v državi.

"Želim reči, da imam rad ljudi v tej državi, ampak pre*****, večina vas je enostavno preveč trmastih, da bi spremenili svoj življenjski stil. Zato je naslednji logični korak zmanjšanje števila ljudi v Ameriki, ki porabljajo resurse. Če se lahko znebimo dovolj ljudi, potem bo naš način življenja postal bolj vzdržen."

Avtor v manifestu med drugim še zapiše, da je napad pripravljal kratek čas, kvečjemu mesec dni ali manj. Iz zapisanega izhaja tudi, da napada ni nameraval preživeti, saj bi bilo "zajetje hujše od smrti".

Organi pregona sicer še niso potrdili, da je avtor manifesta tudi strelec iz El Pasa, Patrick Crusius. Kot vemo, je ta preživel napad, saj se je ob prihodu policistov predal brez odpora.



KOMENTAR: Uredništvo
Ob omejevanju dostopnosti orožja je v ZDA nujna diagnoza, kaj je narobe z družbo, ki producira takšne psihopate
Ob nepojenjajočih strelskih napadih na nedolžne civiliste v ZDA se razprava o njihovi preprečitvi usmerja predvsem v omejevanje, oziroma odpravo prostega dostopa do orožja, ki je v Ameriki zagotovljeno z 2. amandmajem k ameriški ustavi. Nekaj je jasno. Glede na število psihopatov brez morale in vesti in z nasilnimi nagnjenji, ki živijo v liberalizirani ameriški družbi omejevanje dostopa do orožja, še posebej avtomatskega (to je sicer od leta 1943 že precej omejeno, a očitno še ne dovolj), postaja skorajda nuja. A usmerjanje zgolj na ta ukrep bi pomenil nevarno zatiskanje oči pred izvorom problema. Ta je v razvrednoteni, dekadentni in v mnogih smislih vse bolj zbanalizirani in poneumljeni  ameriški družbi očitno nekje drugje. Zakaj mladi ljudje v ZDA ostajajo brez življenjskih ciljev, smisla, predvsem pa odgovornosti do sebe, drugih in družbe na splošno, je vprašanje za (socialne) in klinične psihologe. Morda bi bilo v tem smislu nujno prisluhniti, kaj imajo o tem za povedati strokovnjaki kot je dr. Jordan Peterson. Kajti četudi preko luže maksimalno zaostrijo ali celo prepovedo nošenje in posest orožja, izkušnje iz ZDA in tujine kažejo, da bo to kvečjemu spodbudilo črni trg in dostopnost do nezakonitega orožja nekomu, ki je pripravljen umreti v strelskem napadu na nedolžne ljudi, ne bo bistveno zmanjšana. Zato je treba dognati jedro problema in se njegovega reševanja lotiti pri izvoru. Vsako histrerično preprečevanje zgolj simptomov je v tem smislu obsojeno na neuspeh.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike