Kdo je kriv za stanje na področju oskrbe starejših in kaj bo poslej drugače

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
"Oskrba starejših je to krizo pričakala na kolenih," je danes v parlamentu dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. In trditev nikakor ni daleč od resnice.

Minister se je tudi ob današnji interpelaciji naposlušal, da sta on in vlada kriva za številne smrti v domovih starejših. Spomladi so celo govorili o "seznamih smrti" ter o "genocidu nad starejšimi" (Violeta Tomić), vendar so po glasnem in ogorčenem odzivu zdravstvenih delavcev iz prvih vrst epidemije te obtožbe potihnile.  

Ker vpogled v stanje področja starejših za večino populacije ni mogoč, šele številke približno orišejo, kakšno obupno stanje na področju dolgotrajne oskrbe je od levih vlad podedovala desnosredinska. Država že več kot desetletje ni zgradila nobenega novega doma za starejše, politika pa je bila nesposobna sprejeti Zakon o dolgotrajni oskrbi.

Najdlje je bila v preteklem desetletju ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač iz stranke Socialnih demokratov. Njen mandat, ki je trajal od leta 2013 do 2018, si bomo v tem smislu zapomnili po astronomsko dragih študijah s področja dolgotrajne oskrbe in izjemno nizkih vlaganjih v domove za starejše.

Nekaj prahu na tem področju je pred leti dvignila revizija računskega sodišča z ugotovitvijo, da je »država namenila 74 milijonov evrov izključno za pripravo in testiranje novega sistema dolgotrajne oskrbe s poudarkom na skupnostni oskrbi«.

Z ministrstva za delo in zdravje so se takrat branili, da gre pri trditvi, da je bil ta denar porabljen za študije, za napačno interpretacijo - dejali so, da bo šel denar v resnici za projekte in razvoj storitev.

Kakorkoli že, na ministrstvih so, kot pričajo evidence porabljenih sredstev, veliko študirali in bolj malo delali.

Če izpostavimo kakšno izstopajočo študijo: leta 2017 je bilo 70.000 evrov namenjenih študiji z naslovom »Priprava podlag za izvedbo pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi.« Rezultati študije so »orodje« za ocenjevanje potreb uporabnikov, metodiko postopka in določanje upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe, ter to, da imamo po njeni zaslugi pregled dostopnosti, kakovosti in načina zbiranja podatkov povezanih z dolgotrajno oskrbo po občinah in regijah v Sloveniji, in spletna aplikacija za spremljanje in načrtovanje storitev dolgotrajne oskrbe.

Študijo je izvedel Inštitut RS za socialno varstvo, katerega direktorica je Barbara Kobal Tomc, ki je bila tudi skrbnica pogodbe za omenjeno študijo. Kobalova je predavateljica na Fakulteti za uporabne družbene študije, nekdaj pa je bila vidna članica Golobičeve stranke Zares; v njej je bila tudi predsednica programskega odbora. Njen mož je znani sociolog in profesor s FDV dr. Gregor Tomc, nekdaj član glasbene skupine Pankrti.

Prav tako so na Inštitutu RS za socialno varstvo pripravili analizo stanja in pregled obstoječih storitev institucionalnega varstva in oskrbe v skupnosti. Ta je skupaj stala 11.433,15 evrov in je bila del projekta »Vzpostavitev projektne enote za izvedbo deinstitucionalizacije«. Celotna realizacija projekta v letu 2018 je znašala 13.605,45 evrov, kar kaže, da je večina sredstev tistega leta šla v omenjeno študijo. Projekt se je in se izvaja še do leta 2022 ter je skupaj vreden 1,02 milijona evrov.

Poleg tega je bila leta 2015 izvedena študija z naslovom »Priprava izhodišč izvedbe deinstitucionalizacije v Republiki Sloveniji«, ki je »opredelila podlage in podala okvir za celovit pristop k procesu deinstitucionalizacije«. Za 37.050 evrov so jo izvedli na ljubljanski Fakulteti za socialno delo.

Na Geodetskem inštitutu Slovenije so nato leta 2018 pripravili analizo ponudbe oskrbovanih stanovanj v Sloveniji. Študija je stala 20.581,40 evrov. Vse omenjene študije so bile sofinancirane s sredstvi Evropskega socialnega sklada iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.

V obdobju, ko država ni zgradila niti enega novega doma za upokojence, temveč je vlagala v študije, pa so nekaj sredstev vendarle investirali v vzdrževanje obstoječih domov, in sicer 32,9 milijona evrov v obdobju od leta 2008 do leta 2020. To je denimo manj, kot je javnih sredstev v tem obdobju prejelo 16 nevladnih organizacij s sedežem na Metelkovi 6 v Ljubljani.

Stare nepravilnosti, ki se jih leta ni lotil nihče


Do dela vlad, ministrstev za delo in zdravje na področju zagotavljanja zagotavljanja dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva med leti 2007 in 2018 je bilo v revizijskem poročilu leta 2019 kritično tudi Računsko sodišče. To je med drugim ugotovilo, da je leta 2016 pomoč v obliki različnih storitev socialnega varstva prejemalo le devet odstotkov upravičencev, medtem ko za preostale država ni imela nobenih podatkov.

Čeprav si je država zadala za cilj, da bo do lanskega leta izenačila razmerje med številom uporabnikov institucionalnih in skupnostnih oblik storitev socialnega varstva (iz 2:1 na 1:1) je to razmerje do 2016 še poslabšala, in sicer na 3:1 v korist institucionalnih storitev. Številne nepravilnosti, ki do danes niso bile odpravljene, so bile že tedaj ugotovljene tudi na področju institucionalne oskrbe in neenake obravnave posameznikov ob različnih oblikah oskrbe.

Ker so se doslej delale predvsem študije, je treba sredstva sedaj počrpati hitreje


Slovenija bi sicer v preteklih letih za dolgotrajno oskrbo morala nameniti skoraj 74,5 milijonov evrov (od tega je 80 odstotkov evropskih sredstev, 20 odstotkov pa nacionalnih), namenjenih deinstitucionalizaciji dolgotrajne oskrbe, torej nastanitvam starejših izven domov za starejše, na primer v skupnostnih enotah in podpori čim daljšega bivanja v domačem okolju ipd. Tak pristop bi pomenil celostnejši pristop k zagotavljanju storitev in posameznikom, predvsem starejšim pa bi dal večjo možnost izbire.

Sredstva so v veliki meri še na voljo, a jih je zaradi desetletja neukrepanja oz. časa, ko so se delale le študije, ne pa konkretni projekti, sedaj potrebno počrpati hitreje, in sicer do leta 2023.



Projekti v izvedbi in načrtovanju so tako med drugim namenjeni deinstitucionalizaciji posameznih domov in centrov za usposabljanje, varstvo in delo ter skupnostnemu centru ter pilotnim projektom, mreži socialnih storitev in medgeneracijskemu sodelovanju. Majhen del pilotnih projektov je bil tudi že izveden in so bili izredno dobro sprejeti, na primer projekt integrirane oskrbe starejših, bolnih in invalidnih Most, ki so ga izvajali v Krškem, Celju in Dravogradu.



Pod novo vlado enormne investicije v domove oziroma pridobivanje novih postelj


Aktualna vlada je v koalicijsko pogodbo zapisala dokončanje domov za starostnike Vrbojka in Osilnica ter najmanj pet novih domov za starejše. Proračuna za prihodnji dve leti predvidevata 30 milijonov evrov, še 21 milijonov evrov so namenili gradnji manjših enot za oskrbo starejših. Za gradnjo teh kapacitet poskušajo pridobiti tudi nekaj evropskih sredstev. V okviru javne mreže so že podelili koncesije za 1285 dodatnih postelj, do konca leta 2022 jih želijo dodati še 1100.

Lani poleti so v Slivnici začeli graditi dom starejših, ki bo predvidoma zgrajen do letošnje jeseni. Prinesel naj bi 150 novih postelj. Novega doma starejših si želijo tudi v Črenšovcih, kjer so v fazi izbire zemljišča. Še letos bodo z gradnjo novega doma začeli v Podčetrtku, kjer naj bi dom zgradili do leta 2023 in s tem zagotovili 30 dodatnih mest. Gradbeno dovoljenje za gradnjo dislociranih enot Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah pa sta pridobili tudi občini Rogatec in Kozje. Tam si skupaj obetajo 74 novih postelj. Novo enoto doma starejših načrtujejo tudi v Kranju. V več občinah si s pomočjo zasebnega vlaganja prizadevajo za domove s koncesijo.

Država si poleg tega prizadeva tudi za izboljšanje drugih akutnih težav v domovih starejših - trudi se za zagotovitev kadra, izboljšanje razmer, arhitekture, posodobitev zastarelih normativov, na drugi strani pa so v teku tudi postopki za deinstitucionalizacijo oskrbe starejših s krepitvijo pomoči na domu, dnevnega varstva itd.

Kot je na novinarski konferenci ob prvi obletnici vlade povedal njen predsednik Janez Janša, bo Zakon o dolgotrajni oskrbi na poslanskih klopeh najkasneje do jeseni.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Zakon o dolgotrajni oskrbi bo "zaživel", v ponedeljek prihajajo "položnice". Cigler Kralj: To ni dobra stvar za vse
  • 10. 11. 2023
Pavle Rupar si želi, da bi ga Urška Klakočar Zupančič imela rada kot Niko Kovač
  • 20. 12. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023