Kdo ima najmanj premoženja na svetu in kako na to vplivajo starost, izobrazba ter zakonski stan

POSLUŠAJ ČLANEK
Ko govorimo o premoženju po svetu pogosto pozabimo na vprašanje: Kdo so tisti, ki imajo le-tega najmanj? Kje na svetu živijo? Kaj pa znotraj demografske strukture - imajo premoženja najmanj mladi ali morda upokojenci?

Na podlagi letnega poročila o svetovnem bogastvu, ki ga izdaja švicarska banka Credit Suisse, smo na Domovini pripravili še prispevek, ki se osredotoča na "spodnjo petino", torej na dvajset odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima najmanj.

Kje živijo tisti z najmanj premoženja?


Kar polovica odraslih državljanov sveta živi s premoženjem nižjim od 2.222 ameriških dolarjev, spodnjih 20 odstotkov pa ne poseduje več kot za 248 dolarjev premoženja.

Razporeditev spodnje petine, kar predstavlja slabo milijardo odraslih prebivalcev sveta, glede na regijo, v kateri živijo, je precej neenakomerna.

Skoraj polovica od teh jih živi v Afriki ali Indiji. Mnogo jih je tudi v azijsko-pacifiški regiji. Na teh treh območjih skupaj živi kar 70 % po premoženju najrevnejše petine Zemljanov.

Preostalih 30 % živi na Kitajskem, na območju Latinske Amerike ter v državah Evrope (kar vključuje tudi Rusijo).


Če si mlad, samski in slabo izobražen, si zelo verjetno reven


Postavlja se vprašanje, za katere skupine ljudi je največja verjetnost, da se bodo znašli v petini najrevnejših v svoji državi.

Raziskovalci so ugotovili dokaj predvidljivo dejstvo - da je nizko premoženje povezano bodisi z nizkimi prihodki ali pa z visoko zadolženostjo. V večini držav je tudi povezano s tem, da imajo te osebe malo ali nič realnih dobrin, kot so nepremičnine - skoraj 60 % vseh odraslih, ki imajo manj kot četrtino nefinančnega premoženja, tako spada v to spodnjo petino, večina od teh tudi ni lastnikov svojega doma.

Rezultati so tudi pokazali največjo verjetnost, da se v spodnji petini znajdejo mladi, samski ali nizko izobraženi. Poleg teh pa še osebe s tremi ali več otroki in tisti, ki so glede zaposlitve v skupini "drugo ali brezspolen".

V večini držav je tako največja stopnja tveganja pri mlajših od 35 let - za slednje je v povprečju 15 % večja verjetnost, da se bodo znašli v spodnji petini ljudi z najmanj premoženja.

Največje tveganje, da se mlajši odrasli (pod 35 let) glede na premoženje znajdejo pod mejo, je v Veliki Britaniji - 39,7 %. Zanimivo pa je tveganje precej manjše v Sloveniji in na Slovaškem, ki so jih avtorji raziskave združili - to je 10 %.

Mladi so tveganju, da bodo med petino najmanj premožnih, bolj podvrženi, saj šele pričenjajo z  nabiranjem premoženja, k čemur je dodatno prispevala finančna kriza, ki je bolj kot v drugih demografskih skupinah brezposelnost povečala prav med mladimi.

Nato se tveganje glede na starost zmanjša ter se v evropskih državah ponekod malce poveča šele pri starosti nad 75 let. Ljudje si namreč tekom aktivne delovne dobe naberejo premoženje in nepremičnine, ki jih nato pogosto držijo do svoje smrti. Drugi statistično pomembni, a človeško bolj žalosten razlog je, da tisti bolj revni pogosto umrejo mlajši in tako so v to starostno skupino avtomatično vključeni bolj premožni ljudje.

V tej starostni skupini imata Slovaška in Slovenija med vsemi preučevanimi evropskimi skupinami največjo stopnjo tveganja, da se ljudje znajdejo med tistimi z najmanj premoženja; a je ta vseeno precej nižja kot denimo pri mladih.

Če za konec pogledamo še presek demografske strukture prebivalstva z najmanj premoženja v Slovaški in Sloveniji ter v severni Evropi, ugotovimo, da je dobra tretjina najmanj premožnejših med mladimi do 35 let, približno 20 % je starih med 35 in 44 leti, nekoliko manj je tistih med 45 in 54 leti, dobrih  11 % jih je starih med 55 in 64 let, nekaj razlike med Slovenijo in Severno Evropo je pri upokojencih med 65-74 leti, starejših od 75 let pa je v obeh primerih med 6 in 7 odstotki.

Spodnji graf prikazuje primerjavo med združenima Slovenijo in Slovaško na eni strani in severno Evropo na drugi. Kot vidimo, je v Sloveniji (in Slovaški) med tistimi z najnižjim premoženjem nekoliko manj mladih do 35 let kot v Severni Evropi, medtem ko jeh pri upokojencih ravno obratno - na severu Evrope je njihov delež med najmanj premožno skupino prebivalcev znatno manjši kot v Sloveniji.




Več dejstev, ki jih lahko najdete v obsežnem poročilu švicarske banke Credit Suisse, si na Domovini lahko preberete tudi v dveh drugih člankih:

"Povprečen Slovenec zaenkrat še z več premoženja od Čeha. A ne bo več dolgo tako."

"Porazdelitev premoženja znotraj držav: Slovenci imamo nadpovprečen srednji sloj in malo revežev ter bogatašev" 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike