Kdo bo upravljal cerkveno premoženje? Po drami na nadškofiji očitno spet vse po starem
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko se je mariborska nadškofija po kapitalskem hazardiranju v času gospodarske krize finančno propadla, pa je gospodarsko poslovanje družb pod okriljem Nadškofije Ljubljana stabilnejše, v zadnjih letih tudi precej dobičkonosno.
A v duhovniških in laiških vrstah se pojavlja vse več nezadovoljstva predvsem nad (ne)transparentnostjo poslovanja osrednje cerkvene družbe Metropolitana, ki med drugim upravlja tudi s cerkvenimi gozdovi, vrnjenimi v denacionalizaciji. Nejasno je namreč, kam in na kakšen način se večmilijonski dobički pretakajo v pastoralno dejavnost in za druge potrebe, neposredno povezane z osnovnim poslanstvom katoliške Cerkve.
Nedavni postopek imenovanja novega direktorja je bila priložnost, da se preseka s kontinuiteto nepreglednega vodenja podjetja s strani dolgoletnega direktorja Janeza Celarja, ki ga zaradi svojega vpliva nad cerkvenim premoženjem nekateri imenujejo za "cerkvenega barona". A po pripovedovanju nekaterih duhovnikov se je vse skupaj zaključilo tako, da bo vsaj nadaljnjih pet let vse ostalo enako, saj vodenje Metropolitane ostaja v krogu njegovih zaupnikov.
Odgovora, kam gre cerkveni denar, si ne zaslužijo le nadzorniki cerkvenih podjetij, temveč tudi, ali predvsem katoliški verniki, ki navsezadnje v dobrobit Cerkve prispevajo tudi lastne darove, pišemo v komentarju uredništva. Ob ugotovitvi, da nadškof Stanislav Zore žal ni zbral dovolj poguma, da bi uvedel korporacijsko upravljanje in omogočil transparentno investiranje približno 66 milijonov evrov letnih prihodkov.
Podjetje Metropolitana je ljubljanska nadškofija ustanovila leta 2001, da bi prek njega upravljala škofijske nepremičnine v Ljubljani, Gornjem Gradu in Bohinjski Bistrici, ki jih je dobila vrnjene z denacionalizacijo.
Metropolitana je sicer tudi lastnik Škofijske knjigarne v Ljubljani, a so njena osnovna dejavnost in gonilo hitre rasti gozdarski posli. Od leta 2006 je Metropolitana tudi lastnica Gozdnega gospodarstva Bled (GG Bled). Obe podjetji izvajata dela v gozdovih v lasti nadškofije, Metropolitana na območju Zgornje Savinjske doline, GG Bled pa na Gorenjskem (Jelovica in Pokljuka), hkrati pa GG Bled odkupuje les tudi od drugih tako zasebnih kot državnih lastnikov.
Skupina je po javno dostopnih podatkih z Ajpesa v zadnjih letih hitro rasla. Leta 2013 so prihodki znašali 23,5 milijona evrov, pet let pozneje pa že 66 milijonov evrov, torej skoraj trikrat toliko. Predlani so imeli blizu 8,5 milijona evrov čistega dobička. Lansko leto pa so po neuradnih podatkih (bilanca še ni objavljena) poslovali podobno dobičkonosno.
Urejeni postopki denacionalizacije in dobičkonosno poslovanje nadškofiji omogočata vlaganje v razvoj in pastoralo. A hkrati so se v času Celarjevega vodenja podjetja dogajale tudi afere, ki pri nekaterih vzbujajo dvom, da je, iz ospredja ali ozadja, primeren za "večno vodenje" cerkvene gospodarske dejavnosti.
Ena takšnih je bilo odmevno izginotje 200.000 evrov denarja od prodaje lesa, ki so ga v družbi Metropolitana zaznali šele po petih letih, pa velika afera z razkošno in drago obnovo dvorca Goričane , ki se še danes vleče na sodišču, pri kateri je Celar takrat kot ekonom ljubljanske nadškofije aktivno sodeloval z Borutom Koširjem in Francem Rodetom. Takrat je nadškofija z 10,96-odstotnim deležem celo vstopila v lastništvo Papirnice Goričane, ki je po Rodetovih in Celarjevih navodilih obnavljala dvorec.
Tretja sorodna zgodba je Metropolitanino 9,2 milijona evrov težko posojilo tedaj že propadajočemu finančnemu holdingu Zvon, ki je bilo dano tako rekoč brez zavarovanj. V želji po krepitvi oz. kreditni sposobnosti Metropolitane je nadškof Stres v družbo leto prej vložil 29 milijonov evrov ljubljanske nadškofije.
Ob vseh teh denarnih tokovih pa že ves čas ostaja povsem nejasno, v katero konkretno pastoralno dejavnost, če sploh, gre dobiček iz cerkvenega poslovanja. Javnih evidenc, ki bi vernikom vlivale zaupanje, ni. Po naših informacijah pa imajo težave z dostopom do teh podatkov tudi tisti, ki so na funkcijah v podjetjih NŠL oz. na nadškofiji. Ti poudarjajo, da z denarjem upravlja predvsem Janez Celar.
Lansko leto je na nadškofiji vzniknila ideja, da bi njeno poslovanje postalo nekoliko bolj transparentno. Navsezadnje je Metropolitano vse od leta 2001 vodil isti direktor, in sicer Janez Celar.
V maju 2019 so po podatkih Ajpesa kot prokurista vpisali Petra Sušnika. Nadškofija je uspela oblikovati nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Žiga Andoljšek, Tatjana Horvat, Uroš Podobnik – ti trije predstavniki so zunanji, Blaž Gregorc – ekonom NŠL in Zoran Vaupot – član gospodarskega sveta NŠL in dekan Katoliškega inštituta. Ena od glavnih sprememb novega nadzornega odbora naj bi bila profesionalno nadziranje in upravljanje družbe. A se je dokaj hitro zataknilo, saj nadzorniki nikoli niso dobili povsem transparente slike poslovanja. Janez Celar je družbo vodil na enak način kot pretekla leta in naj bi posle vodil mimo nadzornega odbora. Tudi prokurist Sušnik je po besedah naših virov Metropolitano upravljal po Celarjevih standardih. Potez ni utemeljeval na podlagi poslovnih odločitev, temveč na način sklicevanja, da naj bi bile določene stvari že usklajene z nadškofom in podobno.
Po dolgih mesecih je na predlog nadzornega odbora le prišlo do postopka, ki bi v družbo pripeljal novega kompetentnega direktorja. A je po naših podatkih ljubljanska nadškofija brez večje razprave izločila kandidate, ki niso spadali v klerikalni krog. Potem pa se je začel spopad med tremi sedanjimi ali bivšimi ekonomi NŠL, Janezom Celarjem, Blažem Gregorcem in Petrom Zakrajškom.
Največ »uspeha« je imel na koncu sedanji ekonom Blaž Gregorc, ki je po neuradnih informacijah dosegel, da so na čelo podjetja imenovali starega znanca gospodarstva NŠL, bivšega člana gospodarskega sveta s sorodstvenimi povezavi med duhovniki. Gre za Roberta Ogorevca, ki vodi računovodstvo in finance številnim entitetam NŠL, vključno z Metropolitano, kjer je vsa ta leta sodeloval s Celarjem. Na nadškofa Zoreta naj bi pritiskali, da enostavno mora biti vse po starem in brez sprememb. Na koncu je Zore popustil in imenovali so Gregorčevega (in Celarjevega) kandidata.
Čeprav se je ta »spopad« po informacijah, ki smo jih pridobili v uredništvu, dogajal v začetku junija, do danes še ni javnih poročil o novem direktorju. Z vprašanji smo se v ponedeljek, 6. julija 2020 obrnili tudi na ljubljansko nadškofijo, od koder so nam v sredo 8. julija odgovorili, da so notranji postopki še v teku. "Ko bodo zaključeni, bomo na primeren način obvestili javnost," so še zapisali.
Do danes javnosti "na primeren način" še niso obvestili, na spletni strani nadškofijske gospodarske uprave pa je kot direktor Metropolitane še vedno naveden Janez Celar.
Med političnimi strankami, ki imajo močan vpliv v državnih gozdovih, so predvsem Socialni demokrati, o čemer je nedavno pisal Portal plus. Mnogi pa namigujejo tudi na nenavadne povezave z ljudmi iz krogov SD-ja in upravljavci cerkvenih gozdov.
V oči pade zanimiva podrobnost iz zadnjega poročila o poslovanju Metropolitane iz leta 2018, v katerem piše: »V decembru 2013 je družba ustanovila hčerinsko družbo LF d. o. o., ki se ukvarja s skladiščenjem in upravljanjem z odpadki, v 100-odstotni lasti, ki ni vključena v konsolidirane izkaze za leto 2018.« To družbo pa je od leta 2013 do 9. junija 2020 vodila Ksenija Čuješ, sicer kandidatka Socialnih demokratov na lokalnih volitvah v Rogaški Slatini.
A v duhovniških in laiških vrstah se pojavlja vse več nezadovoljstva predvsem nad (ne)transparentnostjo poslovanja osrednje cerkvene družbe Metropolitana, ki med drugim upravlja tudi s cerkvenimi gozdovi, vrnjenimi v denacionalizaciji. Nejasno je namreč, kam in na kakšen način se večmilijonski dobički pretakajo v pastoralno dejavnost in za druge potrebe, neposredno povezane z osnovnim poslanstvom katoliške Cerkve.
Nedavni postopek imenovanja novega direktorja je bila priložnost, da se preseka s kontinuiteto nepreglednega vodenja podjetja s strani dolgoletnega direktorja Janeza Celarja, ki ga zaradi svojega vpliva nad cerkvenim premoženjem nekateri imenujejo za "cerkvenega barona". A po pripovedovanju nekaterih duhovnikov se je vse skupaj zaključilo tako, da bo vsaj nadaljnjih pet let vse ostalo enako, saj vodenje Metropolitane ostaja v krogu njegovih zaupnikov.
Odgovora, kam gre cerkveni denar, si ne zaslužijo le nadzorniki cerkvenih podjetij, temveč tudi, ali predvsem katoliški verniki, ki navsezadnje v dobrobit Cerkve prispevajo tudi lastne darove, pišemo v komentarju uredništva. Ob ugotovitvi, da nadškof Stanislav Zore žal ni zbral dovolj poguma, da bi uvedel korporacijsko upravljanje in omogočil transparentno investiranje približno 66 milijonov evrov letnih prihodkov.
Metropolitana
Podjetje Metropolitana je ljubljanska nadškofija ustanovila leta 2001, da bi prek njega upravljala škofijske nepremičnine v Ljubljani, Gornjem Gradu in Bohinjski Bistrici, ki jih je dobila vrnjene z denacionalizacijo.
Metropolitana je sicer tudi lastnik Škofijske knjigarne v Ljubljani, a so njena osnovna dejavnost in gonilo hitre rasti gozdarski posli. Od leta 2006 je Metropolitana tudi lastnica Gozdnega gospodarstva Bled (GG Bled). Obe podjetji izvajata dela v gozdovih v lasti nadškofije, Metropolitana na območju Zgornje Savinjske doline, GG Bled pa na Gorenjskem (Jelovica in Pokljuka), hkrati pa GG Bled odkupuje les tudi od drugih tako zasebnih kot državnih lastnikov.
Skupina je po javno dostopnih podatkih z Ajpesa v zadnjih letih hitro rasla. Leta 2013 so prihodki znašali 23,5 milijona evrov, pet let pozneje pa že 66 milijonov evrov, torej skoraj trikrat toliko. Predlani so imeli blizu 8,5 milijona evrov čistega dobička. Lansko leto pa so po neuradnih podatkih (bilanca še ni objavljena) poslovali podobno dobičkonosno.
Sporne prakse pod Celarjem
Urejeni postopki denacionalizacije in dobičkonosno poslovanje nadškofiji omogočata vlaganje v razvoj in pastoralo. A hkrati so se v času Celarjevega vodenja podjetja dogajale tudi afere, ki pri nekaterih vzbujajo dvom, da je, iz ospredja ali ozadja, primeren za "večno vodenje" cerkvene gospodarske dejavnosti.
Ena takšnih je bilo odmevno izginotje 200.000 evrov denarja od prodaje lesa, ki so ga v družbi Metropolitana zaznali šele po petih letih, pa velika afera z razkošno in drago obnovo dvorca Goričane , ki se še danes vleče na sodišču, pri kateri je Celar takrat kot ekonom ljubljanske nadškofije aktivno sodeloval z Borutom Koširjem in Francem Rodetom. Takrat je nadškofija z 10,96-odstotnim deležem celo vstopila v lastništvo Papirnice Goričane, ki je po Rodetovih in Celarjevih navodilih obnavljala dvorec.
Tretja sorodna zgodba je Metropolitanino 9,2 milijona evrov težko posojilo tedaj že propadajočemu finančnemu holdingu Zvon, ki je bilo dano tako rekoč brez zavarovanj. V želji po krepitvi oz. kreditni sposobnosti Metropolitane je nadškof Stres v družbo leto prej vložil 29 milijonov evrov ljubljanske nadškofije.
Ob vseh teh denarnih tokovih pa že ves čas ostaja povsem nejasno, v katero konkretno pastoralno dejavnost, če sploh, gre dobiček iz cerkvenega poslovanja. Javnih evidenc, ki bi vernikom vlivale zaupanje, ni. Po naših informacijah pa imajo težave z dostopom do teh podatkov tudi tisti, ki so na funkcijah v podjetjih NŠL oz. na nadškofiji. Ti poudarjajo, da z denarjem upravlja predvsem Janez Celar.
Tresla se je gora, rodila se je miš
Lansko leto je na nadškofiji vzniknila ideja, da bi njeno poslovanje postalo nekoliko bolj transparentno. Navsezadnje je Metropolitano vse od leta 2001 vodil isti direktor, in sicer Janez Celar.
V maju 2019 so po podatkih Ajpesa kot prokurista vpisali Petra Sušnika. Nadškofija je uspela oblikovati nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Žiga Andoljšek, Tatjana Horvat, Uroš Podobnik – ti trije predstavniki so zunanji, Blaž Gregorc – ekonom NŠL in Zoran Vaupot – član gospodarskega sveta NŠL in dekan Katoliškega inštituta. Ena od glavnih sprememb novega nadzornega odbora naj bi bila profesionalno nadziranje in upravljanje družbe. A se je dokaj hitro zataknilo, saj nadzorniki nikoli niso dobili povsem transparente slike poslovanja. Janez Celar je družbo vodil na enak način kot pretekla leta in naj bi posle vodil mimo nadzornega odbora. Tudi prokurist Sušnik je po besedah naših virov Metropolitano upravljal po Celarjevih standardih. Potez ni utemeljeval na podlagi poslovnih odločitev, temveč na način sklicevanja, da naj bi bile določene stvari že usklajene z nadškofom in podobno.
Po dolgih mesecih je na predlog nadzornega odbora le prišlo do postopka, ki bi v družbo pripeljal novega kompetentnega direktorja. A je po naših podatkih ljubljanska nadškofija brez večje razprave izločila kandidate, ki niso spadali v klerikalni krog. Potem pa se je začel spopad med tremi sedanjimi ali bivšimi ekonomi NŠL, Janezom Celarjem, Blažem Gregorcem in Petrom Zakrajškom.
Največ »uspeha« je imel na koncu sedanji ekonom Blaž Gregorc, ki je po neuradnih informacijah dosegel, da so na čelo podjetja imenovali starega znanca gospodarstva NŠL, bivšega člana gospodarskega sveta s sorodstvenimi povezavi med duhovniki. Gre za Roberta Ogorevca, ki vodi računovodstvo in finance številnim entitetam NŠL, vključno z Metropolitano, kjer je vsa ta leta sodeloval s Celarjem. Na nadškofa Zoreta naj bi pritiskali, da enostavno mora biti vse po starem in brez sprememb. Na koncu je Zore popustil in imenovali so Gregorčevega (in Celarjevega) kandidata.
Čeprav se je ta »spopad« po informacijah, ki smo jih pridobili v uredništvu, dogajal v začetku junija, do danes še ni javnih poročil o novem direktorju. Z vprašanji smo se v ponedeljek, 6. julija 2020 obrnili tudi na ljubljansko nadškofijo, od koder so nam v sredo 8. julija odgovorili, da so notranji postopki še v teku. "Ko bodo zaključeni, bomo na primeren način obvestili javnost," so še zapisali.
Do danes javnosti "na primeren način" še niso obvestili, na spletni strani nadškofijske gospodarske uprave pa je kot direktor Metropolitane še vedno naveden Janez Celar.
Ozadja spopada vodijo celo v stranko SD?
Med političnimi strankami, ki imajo močan vpliv v državnih gozdovih, so predvsem Socialni demokrati, o čemer je nedavno pisal Portal plus. Mnogi pa namigujejo tudi na nenavadne povezave z ljudmi iz krogov SD-ja in upravljavci cerkvenih gozdov.
V oči pade zanimiva podrobnost iz zadnjega poročila o poslovanju Metropolitane iz leta 2018, v katerem piše: »V decembru 2013 je družba ustanovila hčerinsko družbo LF d. o. o., ki se ukvarja s skladiščenjem in upravljanjem z odpadki, v 100-odstotni lasti, ki ni vključena v konsolidirane izkaze za leto 2018.« To družbo pa je od leta 2013 do 9. junija 2020 vodila Ksenija Čuješ, sicer kandidatka Socialnih demokratov na lokalnih volitvah v Rogaški Slatini.
Če imate zanimive informacije o tej ali drugi zgodbi, ki bi bila po vašem mnenju zanimiva za novinarsko obdelavo, nam pišite na [email protected]
Povezani članki
Zadnje objave
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
12 komentarjev
Rajko Podgoršek
Ker so se med komentarji spet pojavili "stručnjaki", ki razglabljajo o protestantih, ki "bodo vse rešili" (kar še niso uničili v 16. stol) se moram oglasiti, saj me to res pogreje.
Torej, protestantskim sektam od mainstream (luterani, anglikanci, kalvinisti) do kasnejših reformnih (prezbiterijanci, metodisti, episkopalci) poročeni duhovniki in uvedba duhovnic (ter LGBT posvečenih oseb) nista nič pomagala. Kvečjemu je njihove "cerkve" še bolj oslabilo vse skupaj, v kolikor niso že pešale. Sedaj se globalno nekaj trudijo binkoštniki (pentecostals) s svojimi mega cerkvami (mega-church), ki pa se počasi izpenjajo.
Neumno je, ko o protestantih razglabljajo nevedni Slovenci, ki nimajo pojma kakšna zmeda vlada v protestantskih cerkvah po svetu, od Skandinavije, Nemčije, preko ZDA do Avstralije.
Še totalno bolj neumno je, ko o protestantih razglabljajo slovenski mnenjski voditelji iz nekega ideološkega naboja in ne iz tega, da bi se pa res včlanili v npr. luteransko cerkev v Sloveniji in tja hodili k protestantskim obredom. O tem imajo največ za povedati tisti, ki o tem najmanj vedo. Je število protestantov v Sloveniji magično naraslo????
Protestantska "cerkev" s pastorjem, ki sploh ni zakramentalna, nima v sebi ničesar duhovno/presežnega. Cerkev z duhovnico/škofinjo za oltarno mizo pa izgleda tako škandalozno pogansko, da nobenega ne prepriča, da bi sploh pomolil nos v tisto dvorano. Poglejte si posnetke na Youtube kanalu, dokazov je dovolj.
Prenoviti je potrebno Kristusovo katoliško cerkev, protestanti so finito, passe.
Kraševka
Dobro povedano.
Kajtimara
slovenski škofje od mene ne dobijo NIČ, razen molitev.
ales
Žal škofije odirajo župnije in revne duhovnike. Od vsake nedeljske nabirke gre večina na škofijo, od prodaje župnjiske lastnine gre pol na škofijo. Škof naj bi za birmo dobil 80EUR (cerkveni predpis), vsaj eden od njih pa pobere pa od vsakega birmanca 10EUR, čeprav je njihovo število za nekajkratnik 80 EUR. Upokojeni duhovniki in tisti na revnih župnijah pa kljub delu 24/7 nimajo dovolj sredstev za osnovno preživetje. Škofija jim ne pomaga, nasprotno, še od malega jim del pobere. Število vernikov v Sloveniji od osamosvojitve padlo na polovico, število škofov pa naraslo za 3x. Škofiji gradi firma velikega slovenskega tajkuna, pa znatno višji ceni, od konkurence. Rodetova zapuščina je katastrofalna. Sem prepričan, da kardinal v pekel ne verjame. Zato darujte poštenim in revnim duhovnikom na način, da denar lahko uporabijo izključno zase.
Rajko Podgoršek
aleš - s tem se strinjam, številni duhovniki na svojih odmaknjenih župnijah delajo prave čudeže. No navsezadnje, tam kjer so zadeve razčiščene, iskreni nameni in jasna beseda, župnije ne samo da preživijo tudi živijo eno lepo duhovno-pastoralno življenje. Je pa res, da je obremenitev duhovnikov na teh župnijah velika.
irena
Jezus ni imel nič proti bogastvu, rekel pa je, da lažje pride kamela skozi šivankino uho, kot bogatin v nebesa.
Koga moti, da je nekdo bogat? Komuniste! Vemo, kaj so delali npr. s kulaki, vemo kako levičarji vidijo lastnino in kapital - samo kot nacionaliziran (s tem da svojo nacijo itak prezirajo).
Levičarski mainstream obsoja zasebni kapital, zasebno lastnino in kapitalizem (in to zdaj učijo v šolah), obsojajo ljudi ki s svojim poštenim delom dobro živijo, da kdo obogati - to pa je za levičarje največji greh.
Njihova lajna ves čas ponavlja, da so naši sovražniki tisti 1% ljudi z največjimi prihodki, ki naj bi bili rak rana planeta, medtem ko sami (Mesec in Kordiš) pašejo v ta 1%. Biti bogat ali dobro upravljati z dobrinami je za levičarje največji greh proti človeštvu.
In spet smo pri problemu, ko ljudje ne vejo, kaj Cerkev je. Cerkev na slovenskem sestavlja preko 400 različnih gospodarskih družb, eni so revni enim pa dobro gre. Mislim, da je bilo to na tem portalu že parkrat razjasnjeno.
Dejmo prepoznat levičarsko ideologijo in jo obsodit. Sloni na nevednosti in marksizmu.
Mene kapital nadškofije ne moti in ne briga. Brigal pa bi me, če bi delali z njim škodo in kaj ilegalnega, utajali davke...
oakhrast
Tisti ki smo prebrali evangelije točno vemo kaj bi storil Jezus v tem primeru.
Iz vrvice je spletev bič in razgnal trgovce. Prevrnil je njih stojnice... Cerkvene hierarhije že dolgo ne razumem. Boli me, da si tudi nekateri redovniki zatiskajo oči in ušesa in nočejo razumeti, da se je satan umestil prav v sredo RKC.
Martin
Problem hierarhije je pokorščina, ki je očitno kleriki namesto kot duhovni razumejo bolj kot institucionalni instrument vzdrževanja reda. Čeprav je gotovo znotraj klera kar nekaj internih razprav na to temo, je pač vseeno to zelo zaprt krog, ki prakticira spovedniško molčečnost tudi izven spovednice. Ampak, nenazadnje je tudi Pavel (zadnji v hierarhiji apostolov) je Petra (prvemu med apostoli) grajal zaradi dvoličnosti: https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=gala%E8anom+2%2C11-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Rajko Podgoršek
Slovenska duhovščina in škofje so bili preveč naivni v stilu Grmiča. Le kaj so mislili, ko so se v mariboru spečali s slovenskimi UDBAši iz slovenskih bank?!? in zdaj bi zadevo še enkrat ponovili?!? Neverjetno, le kaj razmišljajo?!?
Škof Zore se trudi, a prave moči nima, situacijo je nekoliko umiril, preboja vseeno ni (ne pastoralno, ne duhovno). Nekateri škofje, ki zadeve vidijo jasno - npr. škof Štumpf - so bolj na obrobju.
O teološkem stanju na TEOF bi lahko tudi kaj rekli - kakšne verske resnice tam sploh učijo oz. kako pripravljajo duhovnike na njihovo službo. Zanimivo tudi, da kardinal Rode med levičarji v Sloveniji velja za nekakšnega hm "rotvajlerja" (?), ampak v bistvu otrodoksno katoliških pozicij ni vedno zastopal in v evropskem merilu ne spada med najbolj konservativne škofe/kardinale. To da enkrat na Stični Mladih slovensko levo javno mnenje razburkaš z izjavo "Dolžnost kristjana se začne v postelji" še NI znak ortodoksne katoliškosti. Ampak slovenski levi mnenjski voditelji itak ne vedo kaj pomeni imeti res trdna katoliška stališča - če bi imeli pri nas takšne škofe/kardinale kot je npr. Sarah, bi se slovenski levici zmešalo......
AlojzZ
"Škof Zore se trudi..." ??? Škofa Štrumpfa so utišali, torej se trudi na napačni strani. In ne pozabimo, da je Cerkev hierarhija in ne demokracija.
Marija Perko
Naj Cerkev ima premoženje, naj ga pregledno upravlja, naj skrbi za primeren standard duhovnikov po župnijah, naj vlaga v pastoralno dejavnost, naj podpira Karitas.... vse s pravo mero, odgovorno in predvsem transparentno! Zagotovo morajo biti slovenski katoličani obveščeni o dogajanju, trditev pa, da so cerkve zaradi ne preglednega stanja cerkvenega premoženja prazne, ne drži. Osnovno poslanstvo Cerkve se bolj kot ne solidno izvršuje, kjer pa ni tako, bi morala škofija stvari nemudoma spraviti v red! Duhovnikov res primanjkuje, velik potencial pa predstavljajo mnogi sposobni laiki, ki bi lahko prevzeli določene naloge. Tudi tem bi šlo lahko določeno plačilo iz cerkvenega premoženja. Duhovnike alkoholike ali sicer psihično bolne bi moral škof obvezno napotiti na zdravljenje. Duhovnik s tovrstnimi težavami je po mojem v veliko po hujšanje zlasti otrokom in mladini, ki jih pripravlja na prvo sveto obhajilo in birmo. Denar bi torej lahko vložili v programe zdravljenja in podobno. Vsekakor je želeti, da je bila zgodba z mariborsko škofijo dovolj poučna in da se kaj takega ne ponovi več.
ales
ja, v tem loncu se je marsikaj kuhalo in se še kuha.
Tukaj so ozadja izgona svetnika nadškofa Urana, ki aristokratu kardinalu Rodetu ni hotel dati denarja za dvorec in bil zaradi tega hudo kaznovan. Nadškof Uran je z izgonom dobil bistveno večjo kazen, kot vsi pedofilski duhovniki v Sloveniji skupaj. Očitno je za Vatikan bolj pomembna lažna ovadba kardinala kot resnica (Kristusov nauk).
Tukaj se lobira za doc. dr. Andrej Naglič-a, ki se že vidi kot naslednji ljubljanski nadškof, in več kot primeren, da še bolj nepregledno molze poštene kristjane.
In Blaž Gregorc, ki postaja novi Mirko Krašovec… Kako se je mariborska zgodba končala vemo, s ponikalnico cerkvenega denarja preko slovenske in hrvaške UDBE.
In tukaj je tudi glavna povezava med delom slovenske duhovniške aristokracije ter UDBO, ki jih hote ali nehote služi tudi večji del trenutnih slovenskih škofov. Vsaj nekateri med njimi očitno v pekel ne verjamejo, sicer bi ravnali drugače.
In tukaj je tudi glavni problem vedno bolj praznih slovenskih cerkva.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.