Kdo bo upravljal cerkveno premoženje? Po drami na nadškofiji očitno spet vse po starem

vir foto: Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko se je mariborska nadškofija po kapitalskem hazardiranju v času gospodarske krize finančno propadla, pa je gospodarsko poslovanje družb pod okriljem Nadškofije Ljubljana stabilnejše, v zadnjih letih tudi precej dobičkonosno. 

A v duhovniških in laiških vrstah se pojavlja vse več nezadovoljstva predvsem nad (ne)transparentnostjo poslovanja osrednje cerkvene družbe Metropolitana, ki med drugim upravlja tudi s cerkvenimi gozdovi, vrnjenimi v denacionalizaciji. Nejasno je namreč, kam in na kakšen način se večmilijonski dobički pretakajo v pastoralno dejavnost in za druge potrebe, neposredno povezane z osnovnim poslanstvom katoliške Cerkve. 

Nedavni postopek imenovanja novega direktorja je bila priložnost, da se preseka s kontinuiteto nepreglednega vodenja podjetja s strani dolgoletnega direktorja Janeza Celarja, ki ga zaradi svojega vpliva nad cerkvenim premoženjem nekateri imenujejo za "cerkvenega barona". A po pripovedovanju nekaterih duhovnikov se je vse skupaj zaključilo tako, da bo vsaj nadaljnjih pet let vse ostalo enako, saj vodenje Metropolitane ostaja v krogu njegovih zaupnikov. 

Odgovora, kam gre cerkveni denar, si ne zaslužijo le nadzorniki cerkvenih podjetij, temveč tudi, ali predvsem katoliški verniki, ki navsezadnje v dobrobit Cerkve prispevajo tudi lastne darove, pišemo v komentarju uredništva. Ob ugotovitvi, da nadškof Stanislav Zore žal ni zbral dovolj poguma, da bi uvedel korporacijsko upravljanje in omogočil transparentno investiranje približno 66 milijonov evrov letnih prihodkov.  

Metropolitana


Podjetje Metropolitana je ljubljanska nadškofija ustanovila leta 2001, da bi prek njega upravljala škofijske nepremičnine v Ljubljani, Gornjem Gradu in Bohinjski Bistrici, ki jih je dobila vrnjene z denacionalizacijo.

Metropolitana je sicer tudi lastnik Škofijske knjigarne v Ljubljani, a so njena osnovna dejavnost in gonilo hitre rasti gozdarski posli. Od leta 2006 je Metropolitana tudi lastnica Gozdnega gospodarstva Bled (GG Bled). Obe podjetji izvajata dela v gozdovih v lasti nadškofije, Metropolitana na območju Zgornje Savinjske doline, GG Bled pa na Gorenjskem (Jelovica in Pokljuka), hkrati pa GG Bled odkupuje les tudi od drugih tako zasebnih kot  državnih lastnikov.

Skupina je po javno dostopnih podatkih z Ajpesa v zadnjih letih hitro rasla. Leta 2013 so prihodki znašali 23,5 milijona evrov, pet let pozneje pa že 66 milijonov evrov, torej skoraj trikrat toliko. Predlani so imeli blizu 8,5 milijona evrov čistega dobička. Lansko leto pa so po neuradnih podatkih (bilanca še ni objavljena) poslovali podobno dobičkonosno.

Sporne prakse pod Celarjem


Urejeni postopki denacionalizacije in dobičkonosno poslovanje nadškofiji omogočata vlaganje v razvoj in pastoralo. A hkrati so se v času Celarjevega vodenja podjetja dogajale tudi afere, ki pri nekaterih vzbujajo dvom, da je, iz ospredja ali ozadja, primeren za "večno vodenje" cerkvene gospodarske dejavnosti.

Sporni Dvorec Goričane
Dvorec Goričane, okoliščine prestižne prenove katerega se še zdaj razčiščujejo po sodiščih ...


Ena takšnih je bilo odmevno izginotje 200.000 evrov denarja od prodaje lesa, ki so ga v družbi Metropolitana zaznali šele po petih letih, pa velika afera z razkošno in drago obnovo dvorca Goričane , ki se še danes vleče na sodišču, pri kateri je Celar takrat kot ekonom ljubljanske nadškofije aktivno sodeloval z Borutom Koširjem in Francem Rodetom. Takrat je nadškofija z 10,96-odstotnim  deležem celo vstopila v lastništvo Papirnice Goričane, ki je po Rodetovih in Celarjevih navodilih obnavljala dvorec.

Tretja sorodna zgodba je Metropolitanino 9,2 milijona evrov težko posojilo tedaj že propadajočemu finančnemu holdingu Zvon, ki je bilo dano tako rekoč brez zavarovanj. V želji po krepitvi oz. kreditni sposobnosti Metropolitane je nadškof Stres v družbo leto prej  vložil 29 milijonov evrov ljubljanske nadškofije.

Ob vseh teh denarnih tokovih pa že ves čas ostaja povsem nejasno, v katero konkretno pastoralno dejavnost, če sploh, gre dobiček iz cerkvenega poslovanja. Javnih evidenc, ki bi vernikom vlivale zaupanje, ni. Po naših informacijah pa imajo težave z dostopom do teh podatkov tudi tisti, ki so na funkcijah v podjetjih NŠL oz. na nadškofiji. Ti poudarjajo, da z denarjem upravlja predvsem Janez Celar.

Tresla se je gora, rodila se je miš


Lansko leto je na nadškofiji vzniknila ideja, da bi njeno poslovanje postalo nekoliko bolj transparentno. Navsezadnje je Metropolitano vse od leta 2001 vodil isti direktor, in sicer Janez Celar.

V maju 2019 so po podatkih Ajpesa kot prokurista vpisali Petra Sušnika. Nadškofija je uspela oblikovati nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Žiga Andoljšek, Tatjana Horvat, Uroš Podobnik – ti trije predstavniki so zunanji, Blaž Gregorc – ekonom NŠL in Zoran Vaupot – član gospodarskega sveta NŠL in dekan Katoliškega inštituta. Ena od glavnih sprememb novega nadzornega odbora naj bi bila profesionalno nadziranje in upravljanje družbe. A se je dokaj hitro zataknilo, saj nadzorniki nikoli niso dobili povsem transparente slike poslovanja. Janez Celar je družbo vodil na enak način kot pretekla leta in naj bi posle vodil mimo nadzornega odbora. Tudi prokurist Sušnik je po besedah naših virov Metropolitano upravljal po Celarjevih standardih. Potez ni utemeljeval na podlagi poslovnih odločitev, temveč na način sklicevanja, da naj bi bile določene stvari že usklajene z nadškofom in podobno.

Po dolgih mesecih je na predlog nadzornega odbora le prišlo do postopka, ki bi v družbo pripeljal novega kompetentnega direktorja. A je po naših podatkih ljubljanska nadškofija brez večje razprave izločila kandidate, ki niso spadali v klerikalni krog. Potem pa se je začel spopad med tremi sedanjimi ali bivšimi ekonomi NŠL, Janezom Celarjem, Blažem Gregorcem in Petrom Zakrajškom.

Največ »uspeha« je imel na koncu sedanji ekonom Blaž Gregorc, ki je po neuradnih informacijah dosegel, da so na čelo podjetja imenovali starega znanca gospodarstva NŠL, bivšega člana gospodarskega sveta s sorodstvenimi povezavi med duhovniki. Gre za Roberta Ogorevca, ki vodi računovodstvo in finance številnim entitetam NŠL, vključno z Metropolitano, kjer je vsa ta leta sodeloval s Celarjem. Na nadškofa Zoreta naj bi pritiskali, da enostavno mora biti vse po starem in brez sprememb. Na koncu je Zore popustil in imenovali so Gregorčevega (in Celarjevega) kandidata.

Čeprav se je ta »spopad« po informacijah, ki smo jih pridobili v uredništvu, dogajal v začetku junija, do danes še ni javnih poročil o novem direktorju. Z vprašanji smo se v ponedeljek, 6. julija 2020 obrnili tudi na ljubljansko nadškofijo, od koder so nam v sredo 8. julija odgovorili, da so notranji postopki še v teku. "Ko bodo zaključeni, bomo na primeren način obvestili javnost," so še zapisali.

Do danes javnosti "na primeren način" še niso obvestili, na spletni strani nadškofijske gospodarske uprave pa je kot direktor Metropolitane še vedno naveden Janez Celar.

Ozadja spopada vodijo celo v stranko SD?


Med političnimi strankami, ki imajo močan vpliv v državnih gozdovih, so predvsem Socialni demokrati, o čemer je nedavno pisal Portal plus. Mnogi pa namigujejo tudi na nenavadne povezave z ljudmi iz krogov SD-ja in upravljavci cerkvenih gozdov.

V oči pade zanimiva podrobnost iz zadnjega poročila o poslovanju Metropolitane iz leta 2018, v katerem piše: »V decembru 2013 je družba ustanovila hčerinsko družbo LF d. o. o., ki se ukvarja s skladiščenjem in upravljanjem z odpadki, v 100-odstotni lasti, ki ni vključena v konsolidirane izkaze za leto 2018.« To družbo pa je od leta 2013 do 9. junija 2020 vodila Ksenija Čuješ, sicer kandidatka Socialnih demokratov na lokalnih volitvah v Rogaški Slatini.



Če imate zanimive informacije o tej ali drugi zgodbi, ki bi bila po vašem mnenju zanimiva za novinarsko obdelavo, nam pišite na [email protected]
KOMENTAR: Uredništvo
Pregledno upravljanje cerkvenega premoženja je več kot moralno-etična obveza do vseh slovenskih katoličanov
Metropolitano velja predvsem zaradi poslovanja z dobičkom pohvaliti. Za njeno uspešno delovanje in še prej vrnitev gozdov Cerkvi gre čestitati vsem, ki so se trudili v postopkih denacionalizacije in tudi z upravljanjem družbe. Nezaupanje v njeno poslovanje izhaja predvsem iz več preteklih afer ter iz neustreznega in predvsem netransparentnega nadzora nad poslovanjem družbe. Pri tem ne gre samo za moralno-etično obvezo do katoliških vernikov. Zakaj je preglednost nad ustvarjanjem, kroženjem, pretakanjem in porabljanjem cerkvenega denarja tako potreba, je navsezadnje pričal ravno finančni kolaps mariborske nadškofije. Breme tega so v slovenski javnosti nosili vsi duhovniki in katoliški verniki - mnogi finančno, vsi pa breme moralnega bankrota svoje Cerkve. In čeprav nepregledno poslovanje Metropolitane številnim vernikom vliva nezaupanje, trenutni razplet imenovanja novega direktorja družbe kaže, da nadškof Zore ne premore dovolj poguma, da bi poslovanje nadškofije, ki jo vodi, naredil transparentnejše. V njeni gospodarsko ključni družbi bi moral poskrbeti za spremembo in uvedbo korporativnega upravljanja. To bi omogočilo preglednejše investiranje okrog 66 milijonov evrov letnih prihodkov Metropolitane. Na to nas opozarjajo predvsem duhovniki, ki so mnenja, da bi morali pregledno, preko razpisov, financirati pastoralno dejavnost. Kompetenten nadzorni odbor Metropolitine, ki ga je imenoval nadškof Zore, je dajal upanje, da bo prišlo do prepotrebnih sprememb. Zaskrbljujoče in žalostno pa je, da NŠL (še) ni zmogla izkoristiti potenciala nadzornikov in jim omogočiti uresničitev njihovega poslanstva oz. vsaj popolnega vpogleda v poslovanje ter suvereno izpeljavo razpisa za novega direktorja. Pa vendarle je menjava na čelu dobičkonosne cerkvene družbe, kljub prepričanjem poznavalcev, da gre de facto za kontinuiteto in ne spremembo, priložnost, da se stvari, kar se preglednosti cerkvenega poslovanja tiče, vendarle obrnejo na bolje. Ali si bodo to k srcu vzeli tisti, ki so leta in leta navajeni drugačnih praks pri obračanju denarja za debelimi cerkvenimi zidovi, pa bomo kmalu videli.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike