Kdo bo sestavljal naslednjo vlado? Najmanj verjetna možnost je najbolj državnotvorna

vir: pixabay.com
Marjan Šarec je s svojim odstopom poskrbel za konec neoperativne manjšinske vlade, ki se je večino časa ukvarjala sama s seboj. In za padec te vlade si je morda res kriv sam. Toda stvaritev te vlade pa je delo celotne "proti Janševske" predvolilne koalicije, ki sedaj družno napada svojega, sedaj bivšega, izbranca.

Po padcu vlade je značilen predvolilni refleks in tako smo lahko tekom včerajšnjega dne spremljali prve opozorilne predvolilne strele. Židan se bo očitno držal teme odgovornosti in Šarčevega opuščanja dolžnosti voditelja. Alenka Bratušek se bo trkala po prsih za "zlate čase" svojega vodenja vlade, medtem ko nam bo Levica obljubljala Indijo Koromandijo. Kot da bi se vsi želeli znebiti Šarca, še preden se je tekma začela.


Podcast komentarja Martina Nahtigala je na voljo na koncu prispevka.




Sedaj smo priča koncu prve sezone, ki se je stalno borila z lastnim scenarijem in upadanjem gledanosti. Boleča situacija za koleričnega vodilnega igralca.

Podobno pa se večina ne pusti več ujeti na vprašanja o koaliciji z SDS oziroma Janezom Janšo. Kar naenkrat poslušamo o potrebni stabilnosti, nujni operativnosti ter državotvorni drži ter vsesplošno pripravljenost za dialog. Leto in pol nazaj je bil Janša praktično utelešenje kuge, sedaj pa spada med vse tiste, s katerimi so se mali parlamentarni šerifi pripravljeni pogovarjati.

Toda vse to se dogaja ob zvoku predvolilne trobente in bobnenju kampanjskih bobnov. Marjan Šarec se je usedel na zadnji vlak, s katerim je še lahko ujel določene stranke na levi nogi, vendar danes nismo več priča premieri, ko je bil Šarec nov, uspešen lokalni politik s solidnim rezultatom pri kandidaturi za predsednika. Sedaj smo priča koncu prve sezone, ki se je stalno borila z lastnim scenarijem in upadanjem gledanosti. Boleča situacija za koleričnega vodilnega igralca.

Kaj prinaša 2. sezona?


Promocija morebitne druge sezone je zato še bolj naporna in ne obljublja obnovitve pogodbe v enakem ali boljšem obsegu. Obljublja pa gledalcem, da bodo videli pravega Marjana. Marjana, ki se sooči s tem, da mu ne gre vse po načrtih. Marjana, ki ne bo več "anti-Janševski" odrešenik. Marjan, ki bo začel ponavljati svoje povedi iz prejšnje sezone in tako ne bo več novost ampak značilnost. Značilnost, ki je zadnje leto dajala predvsem omrežjem in bolj malo državljanom.

Celoten zbor parlamentarnih strank v en glas zatrjuje, da so pripravljeni na volitve. V tem primeru velja, da bolj kot politik nekaj zatrjuje, manj je res. Pivčeva z DeSUSom lahko še nekaj časa jaha na povolilni evforiji, vendar do konca aprila je še dolga. SD je v internem sporu že dlje časa in ambicije nekaterih vodilnih članov po mestu predsednika države to še dodatno poslabšujejo. SAB in SMC sta že (pre)dolgo na respiratorju. NSi se lahko zanese na večino svoje zveste baze, ni pa v položaju mobilizacije in nadgradnje rezultata.
To predvolilno grmenje in vpoklic strankarskih vojakov pa je popolnoma zameglilo racionalnost matematike, ki obstaja v parlamentu.

Čemu nove volitve?


To predvolilno grmenje in vpoklic strankarskih vojakov pa je popolnoma zameglilo racionalnost matematike, ki obstaja v parlamentu. Očitno so vsi tako srečni, da se bodo znebili drug drugega. Oziroma tako vsaj upajo. In to je zgolj zaradi osebnih zamer. Če te zamere odmislimo, jasno vidimo, da ni potrebe po novih volitvah.

Opozicija pravi, da zna vladati, samo na vladi mora biti. Nekateri člani koalicije pravijo, da bi bili bolj produktivni, če bi bila vlada stabilna. Marjan Šarec pa zatrjuje, da je edina težava manjšinskost vlade ter nespoštovanje dogovorov med aktualnimi partnerji. Če to seštejemo, se naslednja koalicija sestavi sama.

NSi in SDS iz opozicije ter LMŠ in SMC iz vlade. Samo štiri stranke. Dve veliki, dve majhni. Dve bolj levo sredinski, dve desnosredinski. Dva bivša premierja. In kar je najbolj pomembno: 56 glasov. Trdna večinska koalicija uravnoteženih partnerjev.

Na žalost bi za realizacijo take matematike bila potrebna edina stvar, ki jo politik naredi najtežje: stopiti čez svoj lasten ego. To namreč je ena izmed stvari, ki loči državnika od politika. In ker se bojim, da te ločnice vsaj nekateri ne bodo sposobni prestopiti, bomo šli še na ene predčasne parlamentarne volitve, ki so itak postale stalnica.
In njihov obstoj je odvisen od naših dejanj, dejanj vsakega državljana. Kdo je torej čigava lutka? In kdo bi moral biti?

Samo dve vladi sta dokončali svoj reden mandat. Prva Drnovškova in prva Janševa. Morda pa je to tudi pokazatelj, da se nam ne dogaja nič kaj hudo izrednega, ampak v bistvu nekaj najbolj običajnega. Slovenci pa smo itak vedno navajeni živeti pod oblastjo, za katero bi bilo bolje, da je ne bi bilo. Čeprav škoda, da je tako tudi v samostojni Sloveniji, saj ta oblast je prva, ki nam ni vsiljena. Do nje pa se obnašamo enako brezbrižno kot do vseh drugih.

Politiki so na svojih pozicijah zato, da urejajo "res publica" - javne zadeve. Stvari, ki so nam skupne. In njihov obstoj je odvisen od naših dejanj, dejanj vsakega državljana. Kdo je torej čigava lutka? In kdo bi moral biti?

Včeraj je padel zastor. Danes je (ponovno) nov dan.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30