Kdo bo sestavljal naslednjo vlado? Najmanj verjetna možnost je najbolj državnotvorna

Martin Nahtigal
24

Marjan Šarec je s svojim odstopom poskrbel za konec neoperativne manjšinske vlade, ki se je večino časa ukvarjala sama s seboj. In za padec te vlade si je morda res kriv sam. Toda stvaritev te vlade pa je delo celotne “proti Janševske” predvolilne koalicije, ki sedaj družno napada svojega, sedaj bivšega, izbranca.

Po padcu vlade je značilen predvolilni refleks in tako smo lahko tekom včerajšnjega dne spremljali prve opozorilne predvolilne strele. Židan se bo očitno držal teme odgovornosti in Šarčevega opuščanja dolžnosti voditelja. Alenka Bratušek se bo trkala po prsih za “zlate čase” svojega vodenja vlade, medtem ko nam bo Levica obljubljala Indijo Koromandijo. Kot da bi se vsi želeli znebiti Šarca, še preden se je tekma začela.

Podcast komentarja Martina Nahtigala je na voljo na koncu prispevka.

Sedaj smo priča koncu prve sezone, ki se je stalno borila z lastnim scenarijem in upadanjem gledanosti. Boleča situacija za koleričnega vodilnega igralca.

Podobno pa se večina ne pusti več ujeti na vprašanja o koaliciji z SDS oziroma Janezom Janšo. Kar naenkrat poslušamo o potrebni stabilnosti, nujni operativnosti ter državotvorni drži ter vsesplošno pripravljenost za dialog. Leto in pol nazaj je bil Janša praktično utelešenje kuge, sedaj pa spada med vse tiste, s katerimi so se mali parlamentarni šerifi pripravljeni pogovarjati.

Toda vse to se dogaja ob zvoku predvolilne trobente in bobnenju kampanjskih bobnov. Marjan Šarec se je usedel na zadnji vlak, s katerim je še lahko ujel določene stranke na levi nogi, vendar danes nismo več priča premieri, ko je bil Šarec nov, uspešen lokalni politik s solidnim rezultatom pri kandidaturi za predsednika. Sedaj smo priča koncu prve sezone, ki se je stalno borila z lastnim scenarijem in upadanjem gledanosti. Boleča situacija za koleričnega vodilnega igralca.

Kaj prinaša 2. sezona?

Promocija morebitne druge sezone je zato še bolj naporna in ne obljublja obnovitve pogodbe v enakem ali boljšem obsegu. Obljublja pa gledalcem, da bodo videli pravega Marjana. Marjana, ki se sooči s tem, da mu ne gre vse po načrtih. Marjana, ki ne bo več “anti-Janševski” odrešenik. Marjan, ki bo začel ponavljati svoje povedi iz prejšnje sezone in tako ne bo več novost ampak značilnost. Značilnost, ki je zadnje leto dajala predvsem omrežjem in bolj malo državljanom.

Celoten zbor parlamentarnih strank v en glas zatrjuje, da so pripravljeni na volitve. V tem primeru velja, da bolj kot politik nekaj zatrjuje, manj je res. Pivčeva z DeSUSom lahko še nekaj časa jaha na povolilni evforiji, vendar do konca aprila je še dolga. SD je v internem sporu že dlje časa in ambicije nekaterih vodilnih članov po mestu predsednika države to še dodatno poslabšujejo. SAB in SMC sta že (pre)dolgo na respiratorju. NSi se lahko zanese na večino svoje zveste baze, ni pa v položaju mobilizacije in nadgradnje rezultata.

To predvolilno grmenje in vpoklic strankarskih vojakov pa je popolnoma zameglilo racionalnost matematike, ki obstaja v parlamentu.

Čemu nove volitve?

To predvolilno grmenje in vpoklic strankarskih vojakov pa je popolnoma zameglilo racionalnost matematike, ki obstaja v parlamentu. Očitno so vsi tako srečni, da se bodo znebili drug drugega. Oziroma tako vsaj upajo. In to je zgolj zaradi osebnih zamer. Če te zamere odmislimo, jasno vidimo, da ni potrebe po novih volitvah.

Opozicija pravi, da zna vladati, samo na vladi mora biti. Nekateri člani koalicije pravijo, da bi bili bolj produktivni, če bi bila vlada stabilna. Marjan Šarec pa zatrjuje, da je edina težava manjšinskost vlade ter nespoštovanje dogovorov med aktualnimi partnerji. Če to seštejemo, se naslednja koalicija sestavi sama.

NSi in SDS iz opozicije ter LMŠ in SMC iz vlade. Samo štiri stranke. Dve veliki, dve majhni. Dve bolj levo sredinski, dve desnosredinski. Dva bivša premierja. In kar je najbolj pomembno: 56 glasov. Trdna večinska koalicija uravnoteženih partnerjev.

Na žalost bi za realizacijo take matematike bila potrebna edina stvar, ki jo politik naredi najtežje: stopiti čez svoj lasten ego. To namreč je ena izmed stvari, ki loči državnika od politika. In ker se bojim, da te ločnice vsaj nekateri ne bodo sposobni prestopiti, bomo šli še na ene predčasne parlamentarne volitve, ki so itak postale stalnica.

In njihov obstoj je odvisen od naših dejanj, dejanj vsakega državljana. Kdo je torej čigava lutka? In kdo bi moral biti?

Samo dve vladi sta dokončali svoj reden mandat. Prva Drnovškova in prva Janševa. Morda pa je to tudi pokazatelj, da se nam ne dogaja nič kaj hudo izrednega, ampak v bistvu nekaj najbolj običajnega. Slovenci pa smo itak vedno navajeni živeti pod oblastjo, za katero bi bilo bolje, da je ne bi bilo. Čeprav škoda, da je tako tudi v samostojni Sloveniji, saj ta oblast je prva, ki nam ni vsiljena. Do nje pa se obnašamo enako brezbrižno kot do vseh drugih.

Politiki so na svojih pozicijah zato, da urejajo “res publica” – javne zadeve. Stvari, ki so nam skupne. In njihov obstoj je odvisen od naših dejanj, dejanj vsakega državljana. Kdo je torej čigava lutka? In kdo bi moral biti?

Včeraj je padel zastor. Danes je (ponovno) nov dan.

24 KOMENTARJI

  1. Strokovni sodelavci LMŠ – Dragonja, Urlep, Bertoncelj – so od Šarca
    kar zbežali, pa tudi murgelske marionete se čez njega lementajo
    pri gazdi Milanu:
    .
    “Je egoist; samo na sebe gleda,
    kolerično se vsaja, spreneveda;
    kot prazen klas, ošaben v puhli glavci,
    brez znanj, omike, s šestimi popravci.”

  2. Serpentina nikoli ne bo zvozil naravnost in najbolj racionalno. Vedno bo lovil krivine. Zato ga je ozadje tudi nastavilo, da v njegovi senci z lahkoto ropa.
    Po mojem mnenju bi bilo modro postaviti 16 neodvisnih strokovnjakov v tehnični vladi, ki niso podrejeni lobijem in so pripravljeni žrtvovati svojo nadaljno politično kariero. Brezkompromisno naj izvedejo potrebne strukturne reforme . To so verjetno utopične sanje, ker imajo “močni” ljudje pevelik ego za kaj takšnega. Škoda.

    • Se strinjam z napisanim. Najbolj fino bi bilo da državo vodijo strokovni, zgodovinsko neobremenjeni, mlajši, zagnani, izobraženi, pošteni, pravični, usposobljeni vsak na svojem področju. Saj jih je kar nekaj v SLO. Ampak Milan to je utopija.

    • To bo storil ta, ki je sposoben premagati samega sebe.
      Toda to so sposobni le “veliki” ljudje, ki niso samo politiki, ampah vredni imena – DRŽAVNIK.

      In s tem dejanjem bomo vsi spoznali, komu res lahko zaupamo.

  3. Upam, da se JJ ne bo nasadil (s sestavljanjem vlade, ki bi padla čez 5 mesecev – ravno dovolj časa, da se ga medijsko očrni in aktivira antiJJ) kot se je Bajuk.

  4. Prvak LMŠ in premier vlade v odstopu Marjan Šarec je z odstopom, o katerem se mu očitno ni zdelo vredno pravočasno obvestiti niti stanovskih kolegov-prvakov iz vladne koalicije, pokazal in dokazal, da je v bistvu nepopravljivo trmoglav in trdobučen politični “one man band” oz. “stand up komedijant” oz. “stand up politik”, sposoben distancirano in populistično “briti norce” iz nekake abstraktne “odtujene” politike ter celo iz strankarskih poklicnih kolegov, sposoben s ponarodelimi “šarcizmi” populistično pihati na dušo naivnim potrošnikom rumenih medijev in pogrošne estrade, a elementarno nesposoben zrele, odprte, poštene in obojestransko tvegane demokratične komunikacije celo z najvplivnejšimi mnenjskimi voditelji iz lastne stranke (LMŠ), ki mu je do včeraj dobesedno razpadla pred očmi in neposredno izzvala njegov izsiljeni odstop, kaj šele s prvaki iz konkurenčnih strank manjšinske vladajoče koalicije (SD, SMC, SAB in Desus), da o močni parlamentarni opoziciji (SDS, Levica, NSi in SNS) sploh ne govorimo.
    Kot akademsko izšolani komedijant in priljubljeni imitator je Marjan Šarec najbolj sposoben enostranske komunikacije, bolj in manj domiselnih in duhovitih “šarcizmov”, bolj in manj ustreznih populističnih posnetkov in imitacij splošno znanih kritik in mnenj z območja javnega mnenja ter včasih tudi neprikrito osebno čustvenih odzivov in reakcij na bolj in manj upravičene kritike, nikakor pa ni sposoben odprtega in tvornega ter strpno demokratičnega dialoga in predvsem ne spoštljivega poslušanja ter sprejemanja mnenj drugih.
    Po dobrem letu vladanja zagotovo ne za strankarske kolege in ne za volivce Marjan Šarec ni več “nepopisan list”, kot je bil ob presenetljivi kandidaturi za Predsednika RS in kot je bil na zadnjih parlamentarnih volitvah s svojo kamniško stranko LMŠ.
    Morda je bil prav znotraj njegove stranke LMŠ neposredno izzvani presenetljivi odstop s premierskega položaja njegova zadnja priložnost za beg iz medsebojno konkurenčno popadljive in spotakljive ter skrajno nekooperativne manjšinske protijanševe koalicije ter poskus, da vsaj kot “nov obraz” ali celo medijski “Luka Dončić slovenske novo-komponirane politike” zase ohrani in ubrani še kako politično vlogo tudi po bližnji predčasni delitvi poslanskih sedežev v parlamentu naslednjega sklica ter pri neznosno privlačni delitvi davkoplačevalskega denarja iz državnega proračunskega korita.

  5. Avtor tega dobrega članka, nam je dobro nakazal možne KOALICIJE.

    Najmočnejša bi res bila koalicija – SDS, NSi, LMŠ in SMC.
    Toda ne vem, če je Šarec dovolj dozorel, da bi spoznal, da je tudi za njega to najboljše. Še sedaj ni spoznal, da je bil nastavljen samo zato, da bi onemogočil Janšo.

    Šarec je dejansko opravil “veliko” delo v prid LEVICE, ki je v bistvu imela od njega samo zahteve ter pomagala rušiti gospodarstvo in posledično državo. Krivdo pa je uradno in dejansko nosil samo Šarec.

    Za Slovenijo bi bila najboljša REKONSTRUKCIJA vlade, brez nepotrebnih stroškov za volitve.

    Imamo dovolj sposobnih ljudi, ki so pripravljeni poprijeti za vejeti in Slovenijo popeljati v pravo smer.
    Opustimo zamere in SLOŽNO stopimo naprej !

  6. V trenutnih slovenskih razmerah, kjer se skoraj polovica zmedenih volivcev ne udeležuje volitev in kjer ostala polovica daje prednost komunistični kontinuiteti, pomeni vsak poskus reševanja levičarske vlade s pomočjo opozicije, samo podporo tej kontinuiteti.
    Pri tem je vseeno, ali bo taka vlada tehnična z najboljšimi strokovnjaki ali samo politična. Mediji, ki so večinsko v rokah levičarjev, bodo ves preostali čas mandata skrbeli za to, da bodo zmedeni volivci postajali še bolj zmedeni, volilni izidi na naslednjih volitvah pa vsaj enaki tem iz leta 2018.

    S tem želim povedati samo to, da za Slovenijo ne bo prej rešitve, dokler se volivci ne bodo pričeli zavedati odgovornosti, ki jih imajo do svoje lastne države. Razvoj tega zavedanja pa lahko pokažejo le državnozborske volitve. Vsak drug poskus bi bil, za pomladno stran, še slabša možnost.

  7. Pa glih Kučana ste morali parafrazirati v zaključnem stavku, spoštovani avtor? Do tu je bil komentar odličen…

    Ne znam si sicer predstaviti AntiJanša koalicije 3.0, Murglorju namreč v ta namen počasi zmanjšuje političnih strank, da bi vsaj navidezno osvežil koalicijsko antiJanša kombinatoriko. Še tretjič ista vlada z novo mandatarko (tatica iz Ptuja, najbrž), ki bo po letu dni odstopila samo sebe? Tako popolnoma in neozdravljivo nor povprečni slovenski volilec ne more biti, ali pač?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime