Kdaj lahko pričakujemo cepivo proti koronavirusu, bo učinkovito in ali se nam lahko zgodi, da bi bilo cepljenje obvezno?

Po svetu je že več kot 3,5 milijona okuženih s Covid-19, umrlih pa že skoraj 400.000. Za ZDA je tudi Združeno kraljestvo postalo država, ki je zabeležila več kot 40 000 smrti zaradi pandemije, tudi Švedska že nekaj dni beleži preko 1000 novih primerov okužbe. Dnevni rekord koronavirusnih okužb je so včeraj zabeležili tudi v Indiji in Indoneziji. Premik je naredila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki od včeraj po novem priporoča obrazne maske, ki jih medtem uporabja že ves svet. 

Medtem ko po nekod še ni konec niti prvega vala okužbe, se pri nas že pripravljamo na drugega, svetovno javnost pa vse bolj zanima, kako napredujejo raziskave cepiva.


Začetne ocene so bile pesimistične, saj so strokovnjaki ocenjevali, da bo cepivo v najboljšem primeru na voljo šele v prihodnjem letu. Številne farmacevtske družbe (Pfizer, BioNTech, AtraZeneca in drugi) so nato napovedale, da bilo lahko cepivo splošno dostopno že septembra 2020.

Klinične raziskave so se pričele aprila, a sprva niso bile pretirano uspešne. Očitno so bile nedavne raziskave uspešnejše, saj so se pri AstriZeneci odločili za masovno proizvodnjo cepiva. Po mnenju Pascal Soriota, izvršnega direktorja družbe, je bistvenega pomena hitrost proizvodnje. Pri družbi so že zagotovili, da bodo dostavili 300 milijonov doz v ZDA in nadaljnjih 100 milijonov v Združeno kraljestvo.

Kaj pa pri nas?

Tudi v drugih evropskih državah prihaja do pobude, da bi si EU zagotovila svoje cepivo in da bi pričeli s kliničnimi testiranji. Nemški zdravstveni minister je ob podpori Francije, Italije in Nizozemske na Evropsko komisijo naslovil pismo, v katerem poziva k financiranju proizvodnje cepiva. Dejal je, da gre za najbolj ključno aktualno vprašanje ter da si EU mora zagotoviti ugodno cepivo v čim krajšem možnem času.

O cepivu je v intervjuju za Siol.net spregovoril tudi imunolog Alojz Ihan, ki je po prvih fazah izdelave cepiva na dogajanje gleda optimistično, saj pri prebolevnikih covid-19 pride do zaščitnega imunskega odziva, ki uspešno preprečuje ponovno okužbo. Podobo zaščito pa so do sedaj odkrili ob testiranju cepiva na živalih.

Poudaril je, da se bo glede cepljenja vsak odrasel človek odločal sam in to torej ne bo obvezno. "Seveda bi bilo idealno, da bi novo cepivo zaščitilo zlasti starejše in ogrožene ljudi, čeprav v praksi vemo, da so ravno pri teh cepiva manj učinkovita. Zato je mogoče, da se uvede obvezno cepljenje za ljudi, ki delajo v domovih za ostarele ali v zdravstvenih ustanovah – če želijo tam še naprej delati. Že zdaj moramo biti na primer zdravstveni delavci cepljeni proti ošpicam in heptatitisu B, če hočemo delati v zdravstvenih ustanovah," je še dejal.

Povedal je, da se pojavljajo tudi ideje, da bi zaradi svetovne nuje po cepivu skrajšali čas preizkušanja cepiv, a da "bi bilo to zelo mimo običajnih praks preizkušanja cepiv". Podjetja tako trenutno predvsem tekmujejo, komu bo najboljše cepivo uspelo izdelati prej.

Virus je mutiral

A preizkuse in uporabmost cepiv lahko oteži hitro širjenje bolezni, ki je že povzročilo številne mutacije virusa. Mutacije namreč zmanjšajo univerzalnost cepiv. Zato kljub vsemu še vedno obstaja verjetnost, da neko cepivo ne bo delovalo, če ne bo vsebovalo protiteles različnih mutacij virusa, ki so prisotne v neki državi. Prav zato je pomembno, da prihaja do stalne izmenjave informacij med različnimi znanstvenimi skupinami. Ena izmed spletnih portalov je tudi BioRxiv. Tam so objavljene tudi tiste študije, ki še niso recenzirane, a lahko pomagajo v znanstvenih raziskavah.

Znanstveniki pod vodstvom Nacionalnega laboratorija iz Los Alamosa (Nova Mehika, ZDA) so v raziskavi virusnega RNA prišli do ugotovitev, da je med pandemijo v virusu s 30 000 baznimi pari prišlo do 14 mutacij. Analizirali so sekvenčno DNA več kot 6000 vzorcev iz vsega sveta. Znanstveniki izpostavljajo predvsem mutacijo D614G, ki naj bi bil odgovoren, da je virus veliko bolj nalezljiv, kot je bil v začetku. V Sloveniji so do sedaj odkrili tri različne mutacije virusa.

Izvirni genom SARS-CoV-2 izhaja iz Wuhana, od koder se je širil sprva po Kitajski, nato pa po svetu. Po tem, ko je originalni virus prispel v Italijo konec februarja, je od 15. marca začela prevladovati mutirana različica. Tudi zvezno državo Washington je sprva dosegel nemutiran genom, a je tudi tam kmalu mutiral. V New Yorku, ki ga je epidemija prizadela sredi marca, je že po nekaj dneh prevladala mutirana veja SARS-Cov-2.

Temna plat nerecenziranih študij

Obstaja pa tudi slaba stran objavljanja nerecenziranih študij. Ta se je jasno pokazala v primeru hidroksiklorokina, zdravila proti malariji, ki naj bi bil lahko uspešen pri preventivi in lajšanju težav pri bolnikih s Covid-19. Kljub temu da je to antimalarik s precej stranskimi učinki, je v nekaterih primerih pomagal pri zdravljenju Covid-19 pljučnice. Da jemlje to zdravilo, je povedal tudi ameriški predsednik Donald Trump.

Po medijih je takoj zaokrožila študija, objavljena v znanstveni reviji Lancet, ki je dokazovala, ne le da je hidroksiklorokin neučinkovit, ampak da je tudi škodljiv pri pacientih s Covid-19. Avtorji so na podlagi obravnave 96 000 bolnikov s Covid-19 ugotovili, da poveča možnost za srčno aritmijo in tako povečuje tveganje za smrt.

Prav zaradi medijskega in javnega pritiska je Svetovna znanstvena organizacija zavrla nadaljnje klinične raziskave s hidroksiklorokinom, čeprav je bil prisoten resen dvom v nepristranskost in verodostojnost študije.

[caption id="attachment_249476" align="alignleft" width="300"] Vir foto: pixabay[/caption]

Ta teden so pri tej reviji omenjeno raziskavo umaknili, saj ni imela ustrezne metodologije.

Hitra komunikacija in izmenjava informacij je v farmacevtski industriji ključna in omogoča, da bi v kar se da kratkem času zaprli poglavje o koronavirusu. Vseeno pa je težko presojati, katera študija o še vedno precej nepoznanem virusu je primerna za objavo v dnevnih novicah, ki pogosto služijo dnevno političnim obračunavanjem.