Kdaj in kako bomo v Sloveniji dočakali točko preloma
POSLUŠAJ ČLANEK
Veliko znakov nakazuje, da je v naši državi mera polna. Da čakamo samo še kapljo, ki bo povzročila prelitje. Mogoče se bo to zgodilo že junija, na novih parlamentarnih volitvah.
Kriza vladajoče leve elite in vsesplošno ljudsko nezadovoljstvo sta stalnici zadnjih let. Do preloma pa kljub temu ni prišlo. Zdi se, da bi se to utegnilo zgoditi že kmalu. Glas proti vladajoči levi oblasti so namreč začeli povzdigovati tudi levičarski intelektualci.
Nekaj podobnega se je zgodilo konec 80-let prejšnjega stoletja. Slovenski komunizem se ni zrušil v trenutku, ko so protikomunisti med ljudmi pridobili večino. Podrl se je, ko so se na demokratično stran postavili nekateri levičarski intelektualci. Nekdanji sotrudniki in podporniki režima so rekli, da je tega dovolj.
V zadnjih letih najdemo vse več intelektualcev, politikov, podjetnikov in novinarjev, ki si upajo glasno povedati, kar so že precej nazaj ugotovili: da je cesar nag. Da smo državo zavozili. Da smo pozabili na osamosvojitev, ponos, slovenstvo in kulturno tradicijo. Da nas višegrajske in baltiške države, ki so pred pol stoletja bile v razvoju več let za nami, prehitevajo. Da smo že davno v razvoju nehali dohitevati zahodne države. Da se je Republika Slovenija spremenila v globoko državo.
V nedavnem Reporterju je tako Bojan Dobovšek, ki se je od vladne levice umaknil že kmalu po zadnjih volitvah, veliko povedal o globoki državi. Zanimivo sicer, da je avtorstvo tega pojma pripisal kar sam sebi. Je rekel, da že petnajst let govori o globoki državi in da se je zdaj to očitno «prijelo».
Mi je šlo kar malo na smeh. Če bi namreč Dobovšek res 15 let vedel, kaj je globoka država, se ne bi včlanil v stranko Mira Cerarja. Za slednjo je bilo namreč že pred ustanovitvijo jasno, da bo nastala kot reinkarnacija LDS, Zares in Pozitivne Slovenije. To je lahko spregledal samo nepoznavalec politike ali navijaški privrženec politične levice.
Ob intervjuju se nisem samo nasmihal, ampak sem bil nad Dobovškom tudi malce razočaran. Kako je lahko ustanovitelj nove politične stranke tako nenačitan? O globoki državi so zelo natančno pisali že davno. V knjigah, ki bi jih moral prebrati vsak politik, preden vstopi v politično areno.
Politik, ki ni bral Andreja Aplenca, Danila Slivnika in Janeza Janše, o slovenski politiki ne more vedeti veliko. Janez Janša je v Okopih leta 1994 natančno opisal tehnologijo levičarske oblasti. Leto kasneje pa je izšla knjiga Eda Ravnikarja, ki je globoko državo tudi poimenoval s skovanko udbomafija.
Bo kdo rekel, da smo cinični in se posmehujemo razumnikom, ki leta 2018 ugotavljajo stvari, o katerih desnosredinski intelektualci opozarjajo že vse od leta 1992 naprej. A povsem enako je to bilo v času zloma komunizma.
Cerkev in kristjani so bili glavna opozicija režimu od njegovega nastanka, a kljub temu so v novi demokratični državi pristali na obrobju. Krščanski demokrati, ki so na prvih štirih volitvah redno dobivali 30%, so danes na parlamentarnem robu. Celotna desna sredina, ki je imela do leta 2000 več kot polovico volilnega telesa, danes nima zagotovljene niti tretjine parlamentih sedežev. Desnosredinska vlada so za Slovenijo lahko le še pobožne sanje.
Ugrabljeno državo lahko vrne državljanom samo koalicijska razvojna vlada desne sredine in nove, razumske zmerne levice. Privrženci SDS so prepričani, da to lahko doseže samo močn(ejš)a SDS. V resnici pa bi to pripeljalo kvečjemu do takoimenovane velike koalicije med SDS in SD.
Razvojna vlada lahko nastane samo ob močni SDS, močni NSi in močni sredinski liberalni stranki Bojana Požarja. Taki vladi bi se lahko pridružila še kaka manjša nova ali stara stranka. To pa se bo zgodilo le, če bo še pred volitvami tista prej omenjena kaplja prelila tekočino iz kupe čez rob.
Če se to ne bo zgodilo, bomo čakali nova štiri leta. Če ne bo mera polna, bo na volitvah zmagal Marjan Šarec. V naslednjih štirih letih z Marjanom Šarcem nas bodo v razvoju prehitele že prav vse višegrajske in baltiške države.
Mogoče bo šele takrat, ko bomo ne le na dnu evropske ampak tudi vzhodnoevropske lestvice, nastopila točka preloma.
Kriza vladajoče leve elite in vsesplošno ljudsko nezadovoljstvo sta stalnici zadnjih let. Do preloma pa kljub temu ni prišlo. Zdi se, da bi se to utegnilo zgoditi že kmalu. Glas proti vladajoči levi oblasti so namreč začeli povzdigovati tudi levičarski intelektualci.
Nekaj podobnega se je zgodilo konec 80-let prejšnjega stoletja. Slovenski komunizem se ni zrušil v trenutku, ko so protikomunisti med ljudmi pridobili večino. Podrl se je, ko so se na demokratično stran postavili nekateri levičarski intelektualci. Nekdanji sotrudniki in podporniki režima so rekli, da je tega dovolj.
Glas razuma z levice
V zadnjih letih najdemo vse več intelektualcev, politikov, podjetnikov in novinarjev, ki si upajo glasno povedati, kar so že precej nazaj ugotovili: da je cesar nag. Da smo državo zavozili. Da smo pozabili na osamosvojitev, ponos, slovenstvo in kulturno tradicijo. Da nas višegrajske in baltiške države, ki so pred pol stoletja bile v razvoju več let za nami, prehitevajo. Da smo že davno v razvoju nehali dohitevati zahodne države. Da se je Republika Slovenija spremenila v globoko državo.
V nedavnem Reporterju je tako Bojan Dobovšek, ki se je od vladne levice umaknil že kmalu po zadnjih volitvah, veliko povedal o globoki državi. Zanimivo sicer, da je avtorstvo tega pojma pripisal kar sam sebi. Je rekel, da že petnajst let govori o globoki državi in da se je zdaj to očitno «prijelo».
Mi je šlo kar malo na smeh. Če bi namreč Dobovšek res 15 let vedel, kaj je globoka država, se ne bi včlanil v stranko Mira Cerarja. Za slednjo je bilo namreč že pred ustanovitvijo jasno, da bo nastala kot reinkarnacija LDS, Zares in Pozitivne Slovenije. To je lahko spregledal samo nepoznavalec politike ali navijaški privrženec politične levice.
V naslednjih štirih letih z Marjanom Šarcem nas bodo v razvoju prehitele že prav vse višegrajske in baltiške države. Mogoče bo šele takrat, ko bomo ne le na dnu evropske ampak tudi vzhodnoevropske lestvice, nastopila točka preloma.
Globoka država je nastala leta 1990
Ob intervjuju se nisem samo nasmihal, ampak sem bil nad Dobovškom tudi malce razočaran. Kako je lahko ustanovitelj nove politične stranke tako nenačitan? O globoki državi so zelo natančno pisali že davno. V knjigah, ki bi jih moral prebrati vsak politik, preden vstopi v politično areno.
Politik, ki ni bral Andreja Aplenca, Danila Slivnika in Janeza Janše, o slovenski politiki ne more vedeti veliko. Janez Janša je v Okopih leta 1994 natančno opisal tehnologijo levičarske oblasti. Leto kasneje pa je izšla knjiga Eda Ravnikarja, ki je globoko državo tudi poimenoval s skovanko udbomafija.
Bo kdo rekel, da smo cinični in se posmehujemo razumnikom, ki leta 2018 ugotavljajo stvari, o katerih desnosredinski intelektualci opozarjajo že vse od leta 1992 naprej. A povsem enako je to bilo v času zloma komunizma.
Cerkev in kristjani so bili glavna opozicija režimu od njegovega nastanka, a kljub temu so v novi demokratični državi pristali na obrobju. Krščanski demokrati, ki so na prvih štirih volitvah redno dobivali 30%, so danes na parlamentarnem robu. Celotna desna sredina, ki je imela do leta 2000 več kot polovico volilnega telesa, danes nima zagotovljene niti tretjine parlamentih sedežev. Desnosredinska vlada so za Slovenijo lahko le še pobožne sanje.
Kako vrniti ugrabljeno državo
Ugrabljeno državo lahko vrne državljanom samo koalicijska razvojna vlada desne sredine in nove, razumske zmerne levice. Privrženci SDS so prepričani, da to lahko doseže samo močn(ejš)a SDS. V resnici pa bi to pripeljalo kvečjemu do takoimenovane velike koalicije med SDS in SD.
Razvojna vlada lahko nastane samo ob močni SDS, močni NSi in močni sredinski liberalni stranki Bojana Požarja. Taki vladi bi se lahko pridružila še kaka manjša nova ali stara stranka. To pa se bo zgodilo le, če bo še pred volitvami tista prej omenjena kaplja prelila tekočino iz kupe čez rob.
Kaj pa, če...
Če se to ne bo zgodilo, bomo čakali nova štiri leta. Če ne bo mera polna, bo na volitvah zmagal Marjan Šarec. V naslednjih štirih letih z Marjanom Šarcem nas bodo v razvoju prehitele že prav vse višegrajske in baltiške države.
Mogoče bo šele takrat, ko bomo ne le na dnu evropske ampak tudi vzhodnoevropske lestvice, nastopila točka preloma.
Povezani članki
Zadnje objave
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
8 komentarjev
Kraševka
Biljan, lepo si pokazal na DEJSTVA.
Res je tako, naše proslave pa so namenjene le temu kdo je bil zmagovalec 2,s,vojne. LEVICI pa je Slovenija kaj malo mar.
Kulturno ministrstvo prej tepta slovensko kulturo, kot pa da bi jo ohranjalo. Enak je slovenski PEN.
biljan
APMMB2 2. marca 2018 ob 6:13
V Sloveniji se lahko kaj bistveno spremeni le, ko bo pri nas slabše, kot v Srbiji. Če sem natančnejši: v Republiki Srbski.
Spet neznanje! Prva je samostojna država, druga pa od Bošnjakov, Hrvatov in od mednarodne skupnosti krivično maltretirana entiteta v Bosni in Hercegovini. Konec koncev jo je določila mednarodna skupnost in zakaj ji ves čas obrača hrbet. Ker naseda sladkobnim besedam muslimanov, ki jih je sama 2,1 milijona razkropila po Evropi in menda ogroženim Hrvatom v BiH, ki pa zavestno pozabljajo, kaj so počeli ob začetku in med II. svetovno vojno nad srbskim prebivalstvom. Slutim pa, da sta hrvaška in slovenska RKC določili, da naj se Hrvatje spustijo z začasnim mejnim prehodom k Dragonji. S tem pa so de facto že okupirali to ozemlje.
V Sloveniji ni problem niti prva, niti druga - s to značilnostjo - da se vse tri predstavljajo pod oznako RS. Imajo pa precej isto usodo, preplavljanja z muslimanskim življem bošnjaškega in šipt1arsko-albanskega porekla. O vladanju za časa Janše, le najboljše. Prebivalstvu je s svojimi odločitvami prispeval obilo prihrankov in poenostavil številne stvari. Vse, kar se je po njej pokazalo, so bile značilne zahrbtne zvijače levičarjev na pomembnih mestih, ki so delovale v svoji paradržavi. Če pa ste konec tedna ujeli prispevek o problemih MO Velenje s Šiptarji/Albanci, vam prav rad zapišem, da sem na to, kaj se nam bo zgodilo, začel opozarjati 1996. leta, pa so se mi tedaj vsi smejali. Številnim sem rekel, da naj se učijo albansko, pa tudi različnim Ljudskim univerzam in zasebnikom, da naj ta jezik uveden v ponudbo. Zakaj? Že preje in tudi sedaj proučujem njihovo poslovno delovanje, s katerim iz Slovenije odtekajo v rekah krepki denarci, istočasno pa Slovenija omogoča rojevanje pri nas, da potem lahko črpajo tudi vse tovrstne socialne bonitete. Zakaj je vse to mogoče? Ker sta madžaron Milan, po B. Turku - Kota 101 in češko-poljsko dr. Čeferin reševala njihove kvazi stavkajoče rudarje. Bilo jih j 350, v administraciji pa 1300 ljudi.Leta 1948 je živelo v Jugoslaviji na istem ozemlju okrog 750 tisoč Šiptarjev-Albancev, 33 let kasneje pa 1,7 milijona. Leta 1986 so imeli 430.000 učencev in dijakov. Vse to in še več lahko preberete v knjigi Nadire A. Vllasi Za (od)branu Azema Vlassi, ki jo je izdala ZSM Slovenije. Še misel slovenskega cerkvenega veljaka. Ozemlje pripada tistemu, ki ima več otrok. Evropa to vedno meri v odstotkih in prav malo ji bo mar, če bo odstotkovno Slovencev v Sloveniji manj kot drugih narodov. Prebivalstvo muslimanskega porekla v Sloveniji je ves čas zelo, zelo aktivno. Ne strašim, ampak le podpiram politiko, da je potrebno zaščititi Slovenijo ekonomsko, demografsko in ozemeljsko.
Kugy
Slavko, takih volivcev, ki bi tako razmišljali kot ti praviš, je žal premalo. Volilno telo je še vedno razklano glede na razumevanje nase preteklosti. Sedanjost in prihodnost zaenkrat, za večino volivcev še ni pomembna. Dokler bodo nasi volivci, imenoval jih bom " Leleti" nasedali puhlim volilnim obljubam, tako na eni strani kot na drugi, nas ne čaka nič dobrega.
APMMB2
V Sloveniji se lahko kaj bistveno spremeni le, ko bo pri nas slabše, kot v Srbiji. Če sem natančnejši: v Republiki Srbski.
Kraševka
Tino, zelo dober članek ! Ta razmičljanja nam tudi nakažejo možnost, da se bodo stvari izboljšale, šele takrat, ko bomo vsi pred volitvami dobro razmislili komu nameniti svoj glas.
Najboljša varianta bi bila povezava DESNIH s kako "RAZUMNO" liberalno stranko, tudi če ima malo leve poglede. Pomembno pa je, da gradi na boljšem gospodarstvu, sodstvu in KULTURI.
Sedanje kulturno ministrstvo dejansko pomaga uničevati SLOVENSKO kulturo. Pisateljsko društvo PEN je režimsko-komunistično. Zunanje ministrstvo pa Slovenijo odtujuje od naprednega sveta in nam iz prijateljev dela sovražnike. Taki "Rjavci" so za državo kot RJA na železu. To morajo spoznati tudi upokojenci, da v svetu ni upokojenskih strank, ampak volijo tako stranko, ki bo izboljšala gospodarstvo in šele takrat bodo imeli upokojenci zagotovljeno PENZIJO. Rjavčeva stranka je lažna in do upokojencev zavajujoča, ker njihovi šefi gledajo samo da se s pomočjo upokojencev redijo pri državnem koritu. Upokojenci iz tega korita pa nimajo koristi, ampak ravno obratno. Ko bodo upokojenci ugotovili, da morajo voliti tiste stranke, ki bodo njihovim vnukom zagotavljali DELO, bo šlo na bolje.
Srčno upam, da bo po volitvah boljše, če bomo množično odšli na volitve in zaokrožili PRAVILNO glasovnico.
Kugy
Dobro razmišljanje z eno veliko napako. Desnica v taki obleki nima sans. Dokler bo SDS služil le kot stranka, ki srtasi nekdanje komuniste, in južnjake, bo sredina volila Leve. Torej prvo obnova na desnici, kar pa nomenklatura ne bo dovolila. Brez Janše je cesar gol.
Alojzij Pezdir
Ko bomo volivci zmogli presojati posamezne stranke in politične prvake mimo vsiljenih nasprotij in nasprotnikov tipa: partizani : domobranci, rdeči : beli, JLA : TO RS, Kučan : Janša, itd. itn.,
ampak se bomo vprašali:
kdo med njimi se v programskih deklaracijah in v vsakdanji praksi resnično zavzema za demokratični pluralizem med vsemi predstavniki političnih interesnih skupin in interesov;
kdo se v praksi zavzema in prostovoljno podreja načelom vladavine prava in enakosti vseh pred zakonom; kdo se v praksi zavzema za spodbujanje konkurenčnosti med gospodarskimi subjekti na svobodnem trgu, ker se zaveda, da je najboljši program zaposlovanja in najboljši socialni program učinkovito organizirano, konkurenčno in rastoče gospodarstvo;
kdo se v praksi zavzema za višjo stopnjo demokratičnosti, preglednosti in verodostojnosti volilnega sistema ter za nujno reformo veljavnega sorazmernega volilnega sistema, ki spodbuja in utrjuje protiustavno nadoblast strankokracije v parlamentu ter s tem izključuje ustavno zapisano vlogo parlamenta kot najvišjega nadzornika in usmerjevalca izvršne oblasti;
kdo se v praksi zavzema za racionalno regionalno in lokalno samoupravo, ki ne bo izvirala iz trenutnih potreb posameznih strank po "sinekurah" za zveste člane v javnem sektorju, ampak bo služila racionalnejšemu in gospodarnejšemu uresničevanju potreb prebivalstva na lokalni in regionalni ravni;
kdo se zavzema za odpiranje trga storitev v družbenih dejavnosti zasebnim podjetniškim pobudam ter za odpravo zgodovinsko poraženih diskriminatornih ukrepov in praks pri trmoglavi obrambi monopolov slabo organiziranega, upravljanega in vodenega javnega sektorja;
kdo se zavzema za resnično na vse strani odprto zunanjo politiko, ki ne bo več žrtev "egotripa" posameznega ministra ali njegovega interesnega podpornega zaledja, ampak bo v službi najširših interesov države in državljanov, ki želijo strpno in tvorno sobivati ter enakopravno deliti naloge in pristojnosti najprej in predvsem z državami članicami EU, pa zavezništva Nato, a tudi z vsemi drugimi prijateljskimi članicami OZN;
kdo se zavzema za sodobno usposobljeno in opremljeno ter vsem aktualnim potrebam hitro prilagodljivo Slovensko vojsko, ki mora postati garant ozemeljske nedotakljivosti, miru in svobode v RS, EU in v okviru zavezništva Nato;Itd., itn.
Spisek zastavljenih alinej seveda ni in ne more biti dokončen. A le skozi približno tako vsebinsko "sito" bomo volivci morda uspeli presoditi ponujene kandidate mimo medijsko nasilnih propagandističnih floskul in stereotipov ter se približati nujni "točki preloma" z brezupnim aktualnim ideološkim in političnim in agitpropovskim "močvirjem", v katerega nas potiskajo in silijo politične stranke, njihova mafijska ozadja ter njihovi zvesti ponarejevalci javnega mnenja in množični mediji.
Enako kot leta 1941 ali leta 1945 ali leta 1991 gre tudi zdaj za temeljno vprašanje oz. dilemo: ali smo za resnično večstrankarsko parlamentarno demokracijo in brezkompromisno vladavino prava z doslednim uresničevanjem univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin,
ali pa smo še naprej za pasivno omogočanje mrtvoudnega "statusa quo", s katerim bomo še naprej zaostajali po vseh kriterijih za primerljivimi državami skupnosti EU ter dobesedno izganjali najsposobnejše in najambicioznejše mlade izobražence k begu v razvitejši in obetavnejši svet.
AlojzZ
"Mogoče bo šele takrat, ko bomo ne le na dnu evropske ampak tudi vzhodnoevropske lestvice, nastopila točka preloma."
Dno se kar hitro približuje, zdravstvo je v razsulu, vojska prav tako, ... Vprašanje je le, kdaj bo na smrt pijan loven ustrelil kandidata opozicije.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.