Nad spolne zlorabe in druge prestopke v Cerkvi s prenovljenim kazenskim pravom

Vatikan je že leta 2007 pod Benediktom XVI. pripravljal nov kazenski zakonik, ki ga je ta teden v apostolski konstituciji Pascite gregem Dei odobril papež Frančišek. Šesta knjiga Zakonika cerkvenega prava je v celoti prenovljena: boljši je opis kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, obravnava tudi kazniva dejanja t.i. »belih ovratnikov« in domnevo nedolžnosti.

Kazensko pravo ne sme biti brezzobi tiger

Sveti Oče s to spremembo daje vedeti, da si ne želi, da bi bilo cerkveno kazensko pravo »brezzobi tiger«, kakor se je do sedaj marsikdaj zdelo. Z izjemo nujnega ukrepanja zaradi spolnih zlorab so bili kazenski postopki v Cerkvi v zadnjih desetletjih namreč velika redkost. Na številnih mestih so bile kazni omenjene le kot možnost, celotno besedilo pa je dajalo vtis, da je uporaba kazni skoraj neusmiljena.

Nasproti temu je Frančišek presenetljivo jasen: neuporaba ali malomarna uresničitev kazenskega sistema, kadar bi bilo to potrebno, pomeni, da nekdo ne opravlja svoje funkcije pravilno in zvesto.

To je zanimivo brati izpod peresa papeža, ki smo ga bolj navajeni govoriti o usmiljenju. Verjetno je to tudi posledica hude lekcije, naučene iz pomanjkljivega obravnavanja primerov zlorab v Cerkvi. Kakor sam pravi, je pomanjkljiva uporaba kazenskega prava v preteklosti povzročila veliko škode.

Več kazni, več možnih storilcev

Novi kazenski zakonik je jasen že na začetku, ko pravi, da ima Cerkev pravico, da vernike, ki so zagrešili kazniva dejanja, »privije« s kazenskimi sankcijami; poudarek pa je na tistih, ki v Cerkvi zasedajo vodilna mesta. Le-ti morajo varovati in pospeševati dobro skupnosti in posameznih vernikov s pastoralno ljubeznijo, z zgledom življenja, z nasveti in opominjanjem ter po potrebi tudi s kaznovanjem.

Kazni je sedaj več in lahko po novem zadenejo vse skupine vernikov. Zaporne kazni cerkveno sodišče seveda ne more izreči, lahko pa denimo s kaznijo suspenza prepove izvajanje vseh ali nekaterih pravic ali dolžnosti, povezanih s službo in verskim življenjem.

Cerkveni sodnik bo imel na voljo celo vrsto možnih ukazov, prepovedi in odvzemov pravic za kazen. Lahko kazensko odvzame vse ali nekatere funkcije ali tudi samo nekatere dejavnosti, denimo pooblastilo za pridiganje ali pooblastilo za opravljanje spovedi; pod posebnimi pogoji bo lahko izrečena tudi denarna kazen.

Sistematično so bila preoblikovana ali na novo uvedena tudi številna kazniva dejanja. Poudarek je na dejanskem preganjanju zločinov in preprečevanju njihovega prikrivanja, zato se sedaj kaznuje tudi kršitev obveznosti poročanja in obveščanja.

Kazen je nadalje zagrožena vsakomur, ki si nezakonito prisvoji cerkveno premoženje, razpolaga z njim brez predpisanega nasveta, soglasja ali dovoljenja ali kako drugače nezakonito ali malomarno ravna pri njegovem upravljanju. Opredeljeno je tudi kaznivo dejanje korupcije, ti delikti pa se kaznujejo tudi z odškodninskimi kaznimi.

Zločini proti šesti zapovedi in pedofilija

Posebej so obravnavani zločini proti šesti zapovedi, kar je sicer osupljivo široka definicija. Za te velja obvezna kazen.

Redefinirana je spolna zloraba otrok in drugih ranljivih oseb. Ta ni več »kršitev celibata«, temveč kaznivo dejanje »zoper človekovo življenje, dostojanstvo in svobodo«, pri tem pa fokus ni več samo na duhovnikih, temveč je lahko takega delikta kriv vsakdo, ki opravlja kakšno službo v Cerkvi, tudi prostovoljci. Sprememba se morda na prvi pogled ne zdi velika, a odločilno spremeni perspektivo: kdor zlorabi drugega človeka, posebej še mladoletnika, vedno zlorabi tudi njegovo dostojanstvo.

Po novem v veljavi tudi domneva nedolžnosti

Po vzoru Splošne o človekovih pravicah je po novem del kazenskega prava Cerkve tudi domneva nedolžnosti: »Vsakdo velja za nedolžnega, dokler se ne dokaže nasprotno«, kar pomeni, da mora organ pregona dokazati krivdo obdolženca.

Skratka, po novem so v Cerkvi za posamezna kazniva dejanja predvidene konkretne kazni in tam, kjer je bilo prej rečeno, da je storilca »mogoče kaznovati«, je zdaj kaznovanje obvezno, nekaznovanje pa prav tako strogo kaznovano.

Vzpostavitev pravičnosti, popravo storilca in povrnitev škode

Novo cerkveno kazensko pravo je velik korak naprej, njegov uspeh pa je seveda odvisen od vsake lokalne Cerkve posebej. Veljati začne 8. decembra letos, kako bodo nove norme realizirane, pa se bo videlo s časom. Kot vedno je eno zakonodaja, drugo  pa njena uporaba.

V glavnem se bodo s temi stvarmi ukvarjali cerkveni pravniki, za vsakega katoličana in ljudi dobre volje pa je pomembno sporočilo, da je po besedah Svetega Očeta tudi kaznovanje včasih del varovanja in pospeševanja življenja skupnosti in v posameznikovo dobro.

Nova knjiga cerkvenega prava je dobrodošel korak k večji kredibilnosti Cerkve, če bo seveda uspelo uresničiti to, kar nova ureditev sama predvideva: »doseči vzpostavitev pravičnosti, popravo storilca in povrnitev škode.«