Kazenska ovadba zoper Anžeta Logarja: ko Zveza borcev pobesni, se policiji mudi

Vir: www.sds.si
Ko je slovenska vlada Evropski komisiji poslala poročilo o stanju pravosodja, je v »kuverto« svoje pismo smuknil še zunanji minister dr. Anže Logar. Poročilo o stanju pravosodja je nekaj, kar redno pošiljajo države članice v Bruselj, s čimer skuša Evropska unija zagotavljati dostojen nivo sodnega varstva Evropejcev.

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta najdete na koncu komentarja.


Evropska komisija tako članicam lahko pomaga in svetuje, lahko tudi izvaja določen pritisk nanje, da svojim državljanom zagotovijo ustrezno sodno varstvo. Včasih se tovrstne zadeve tudi uporabljajo za obračunavanje s članicami, katerih vlade niso dovolj uslužne Bruseljskim birokratom. A tudi v teh primerih gre pogosto za nerazumevanje težav v pravosodnih sistemih članic, ki so se totalitarnega režima pod simbolom rdeče zvezde rešili šele pred tremi desetletji.

Zakaj je potrebno Evropejcem zahoda podati razlago ob poročilu o sodstvu


Težav, ki so za ljudi iz držav, kjer takšna ali drugačna oblika demokracije vlada že desetletja ali celo več kot stoletje, praktično nepredstavljive. Na papirju tako sodni sistem deluje solidno, zmanjšali so se celo sodni zaostanki. A v zakulisju tega pravosodnega sistema se najde umazano perilo, še kako potrebno pranja.

Poročilo bo preučevala ekipa komisarja za pravosodje, Didierja Reynoldsa, komisarja iz Belgije. V Belgiji je v zadnjih stotih letih demokracijo nadomestila diktatura le v petih letih nacistične okupacije in po tem se je diktaturi najbolj približala tiranija politične korektnosti in boja proti sovražnemu govoru.
Na papirju tako sodni sistem deluje solidno, a se najde umazano perilo, še kako potrebno pranja.

Za takšnega človeka je obsodba opozicijskega voditelja zaradi sprejemanja podkupnine na neznanem kraju ob neznanem času na neznan način ali 23 padlih sodnih postopkov zoper demokratično izvoljenega župana drugega največjega mesta nekaj nepredstavljivega. Prav tako mižanje na obe očesi pri pranju milijarde evrov za državo, ki je pod mednarodnimi sankcijami zaradi terorizma in snovanja jedrskega programa.

Logarjevo sporočilo komisarju, ki takšne stvari pojasnjuje, težko razumemo kot špecanje tožibabe, ampak bolj kot klic na pomoč nekomu, ki nam lahko pomaga, da stvari končno spravimo v red.

Junaki vzporedne realnosti


Žal niso vsi v tej državi tega razumeli na tak način. Umazane posle NLBja z Iranom in z njim povezanimi Disneyevimi junaki sta najprej opravičevala evropska poslanca izvoljena na listi Šarčeve LMŠ, Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj, ki pranje iranskih milijonov označujeta za »povsem običajno poslovno prakso.«

Še korak dlje pa je šel predstavnik Liste kolesarjev in pešcev ter predsednik krajevne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB Savsko naselje, Janez Stariha. Ta je v imenu KO ZZB NOB Savsko naselje zoper ministra Logarja 15. maja vložil kazensko ovadbo zaradi osramotitve Republike Slovenije in obrekovanja.



Le teden dni za tem, 22. maja, okrožno državno tožilstvo poda usmeritve in 30. maja policija že zbira dodatne informacije. Glede na to, da je Logarjevo pismo javno, se sicer lahko vprašamo, kakšne dodatne informacije še potrebuje, naivneži bi celo verjeli, da so začeli raziskovati primere, ki jih v pismu omenja Logar.

Pravosodni problemi so še kako realni


Sama hitrost pravosodnih organov v tem primeru je prav presenetljiva. Pomislili bi že, da je Logar v svojem pismu pretiraval. Če bi sodili le po njegovem primeru, potem naše pravosodje deluje brezhibno. A prav v tem času je odjeknila novica, da je razpisano novo sojenje Milku Noviču, za umor Janka Jamnika, direktorja Kemijskega inštituta, ki mora po razveljavljeni obsodilni in nato oprostilni sodbi znova pred sodnika.

Stariha Logarja obtožuje obrekovanja. Kazenski zakonik obrekovanje definira kot »Kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.« Če gre za tisk, do enega leta.

Opozarjanje na težave v pravosodju je sicer za državo do neke mere sramotno, ampak brez priznanja napak se jih težko lotiš popravljati. Predvsem pa je za obrekovanje pomembno, da so navedbe lažne. A med Logarjevimi takšnih, roko na srce, ne najdemo.

Kaj ima tukaj zraven sprava?


Razlagi za to sta lahko samo dve. Ali avtor kazenske ovadbe zavestno laže ali pa živi v vzporednem svetu, kjer je resnica drugačna. Glede na vse, kar smo v preteklih letih slišali od borcev lahko sklepamo, da verjetno malo obojega.

Po mnenju Starihe je »za ta 'totalitarni simbol' med drugo svetovno vojno umrlo preveč domoljubnih Slovenk in Slovencev, da bi se danes iz njega norčeval oportunistični minister«. No, v svetu dejstev je zaradi, oz. bolje rečeno pod tem totalitarnim simbolom padlo še bistveno več preveč domoljubnih Slovencev, da bi z njim opletali na državnih proslavah države, v boju za katero so ti Slovenci padli, pa jim ni dano niti, da bi imeli grob.
Opozarjanje na sodne okostnjake iz omar ni blatenje Slovenije, temveč ustvarjanje poti k normalnejši Sloveniji, kjer bodo ljudje dejansko lahko zaupali pravosodju, ki je zdaj med najnižjimi v EU.

A tako kot se počasi, a vztrajno odpirajo jame in resnica prihaja na dan, se počasi odpirajo tudi omare v pravosodnem sistemu, iz katerih padajo okostnjaki. Opozarjanje nanje ni blatenje države, temveč ustvarjanje poti k normalnejši Sloveniji, kjer bodo ljudje dejansko lahko zaupali pravosodju, ki je zdaj med najnižjimi v EU. Krnjenje ugleda Slovenije je kvečjemu oznanjanje po svetu, da je pranje denarja za teroristični režim pri nas običajna praksa. Kot tudi poveličevanje totalitarnega simbola, ki je, četudi simbol boja nekaterih Slovencev proti okupatorju, hkrati še vedno simbol, ki je povzročil bratomorno vojno – eno najhujših gorja v zgodovini slovenskega naroda.

Eno Logarjevo pismo v Evropo še ne bo zrušilo iluzije, ki jo brani ZZB NOB. Kot družba se bomo morali pogledati v ogledalo in si priznati svoje probleme in svojo zgodovino ter jih začeti reševati. Včasih pri tem potrebujemo zunanjo pomoč in vzpodbudo. In takrat, nekoč, ko bodo rešeni, bomo dosegli tudi spravo.



Zvočni posnetek Petra Meršeta
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike