Katoliški laik – posebna vrsta ovce!

Andreja Barat
17

Kdo smo katoliški laiki?

Pogosto si napačno predstavljamo, da sta Cerkev predvsem cerkvena hierarhija in duhovščina. Katekizem katoliške Cerkve (C 31) pravi, da smo laiki vsi krščeni, ki nimamo kakšnega svetega reda ali redovniškega stanu. Papež Frančišek v apostolski spodbudi Veselje evangelija pravi, da so laiki velikanska večina Božjega ljudstva. V njihovi službi je manjšina: posvečeni nosilci službe.

Cerkev smo torej mi. Mi vsi, laiki (98%) in posvečeni (2%). Neverni nas velikokrat posmehljivo imenujejo ovce, vendar s to prispodobo ni nič narobe. Tudi Jezus jo je uporabil, ko je želel prikazati svoj odnos do  ljudi. V evangelijih, pa tudi v cerkveni govorici, ta podoba nima negativnega prizvoka, ampak izraža ljubečo skrb in vodstvo pastirjev ter zaupanje ovac. Zato poizkusimo odmisliti negativno konotacijo in ostanimo pri tej prispodobi. Po pašniški logiki smo torej laiki ovce, duhovniki, škofje, papež… pa so pastirji in oz. namestniki Pastirja.

Samo ena vrata!

Pastirji niso vredni več (ali manj) kot ovce. Vrednotenje je tukaj odveč. Pravzaprav je za Pastirja sleherna izgubljena ovca vredna tega, da pusti ostale in jo gre iskat. To zdravemu razumu sicer zveni precej negospodarno in nelogično. Vsaj do takrat, dokler nismo mi sami tista izgubljena ovca. Potem dobijo stvari nenadoma več smisla.

Papež Frančišek pravi, da smo v Cerkev vsi prišli skozi ista vrata – skozi vrata krsta. Vsi verniki imamo po krstu preroško, kraljevsko in duhovniško službo! Službeno duhovništvo je le eno od sredstev, ki jih je Jezus postavil za služenje svojemu ljudstvu. Njegovo bistvo ni oblast, dana za gospodovanje, ampak za služenje in posredovanje zakramentov. Avtoriteta službenega duhovništva mora vedno temeljiti na služenju božjemu ljudstvu.

Papež se po starodavni tradiciji prvih stoletij imenuje Servus Servorum Dei  (služabnik božjih služabnikov) in služenje gre po tej liniji navzdol. Če oblast, položaj, privilegiji, časti, akademski blišč, pozornost, naslovi… zasenčijo osnovno poslanstvo službe (služenje!) imamo opravka s klerikalizmom.

Ovce tega Pastirja imamo zelo pomembno nalogo ali bolje poslanstvo. To je evangelizacija! S svojim življenjem, besedami, delovanjem, pisanjem, tipkanjem, petjem, delom, poučevanjem … oznaniti veselo novico evangelija ovcam iz drugega hleva.

Pojdite tudi vi v moj vinograd!

Laiki nismo zgolj pasivni prejemniki pastoralnih uslug, čeprav je v bilo zgodovini pogosto tako. Nikakor nismo in ne bi smeli biti ovce, ki bi se naj v tem zemeljskem življenju mirno pasle, pazile, da ne zaidejo v kak prepad, pridno ubogale pastirje in čakale na večno življenje…   mee-mee-mee…, pardon nee-nee-nee …!

Ovce tega Pastirja imamo zelo pomembno nalogo ali bolje poslanstvo. To je evangelizacija! S svojim življenjem, besedami, delovanjem, pisanjem, tipkanjem, petjem, delom, poučevanjem … oznaniti veselo novico evangelija ovcam iz drugega hleva.

V Cerkvi pogosto vlada napačno prepričanje, da je zgolj službeno duhovništvo tisto, ki mora izpolniti nalogo, ki jo je Jezus po vstajenju zaupal svoji Cerkvi (Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!). Sploh ne.

Drugi Vatikanski koncil je na novo ovrednotil vlogo laikov. Od podrejene in pasivne vloge jim je odstrl njihovo pravo poslanstvo. Ravno laiki smo tisti, ki moramo evangelizirati zunanji svet in ga prežeti s krščanstvom. Vsak na svojem mestu in v okolju, kjer je.

Duhovniki, škofje, redovniki, redovnice… morajo evangelizirati nas, da mi stopimo ven, v svet in tam pričujemo za Kristusa. Oni so kot naši trenerji, ki nas usposabljajo za naše nadvse pomembno poslanstvo – evangelizacijo sveta. Oni so naši pastirji, ki skrbijo za našo dobro pašo (zakramenti in duhovna opora), ki nas napolni z močjo za to poslanstvo, nudijo nam tolažbo, počitek, nas ščitijo pred volkovi… Mi pa smo v prvih bojnih vrstah, na prvi liniji.

Naše poslanstvo v Cerkvi ni to, da se prikažemo pri maši, občasno preberemo berilo, damo kaj v puščico, pošljemo otroke k verouku … naše poslanstvo, naša služba laika (in biti laik je služba!) je v tem, da v zunanjem svetu živimo svojo vero in krščanstvo tako, da oznanjamo veselo novico vsem v svojem okolju.

Veliki teolog Karl Rahner je nekje zapisal, da če bi laiki začeli to svoje poslanstvo v polnosti izvrševati, bi bil ves svet v pol stoletja krščanski.

Kot velja, da so otroci ogledalo staršev, verjetno velja tudi, da so laiki ogledalo duhovščine.

Ogledalo pastirjem in zrelost za svobodo?

Kot velja, da so otroci ogledalo staršev, verjetno velja tudi, da so laiki ogledalo duhovščine. Že stara modrost pravi, da gre po duhovniku vera gor in tudi dol. Imamo pa laiki po Katekizmu katoliške Cerkve tudi glede tega svojevrstno nalogo, ki sovpada z našo preroško službo:

V skladu s svojim znanjem, strokovnostjo in ugledom, ki ga uživajo, imajo pravico in včasih celo dolžnost, da posvečenim pastirjem povedo svoje mnenje o tistih stvareh, ki zadevajo blagor Cerkve; drugim vernikom pa naj ga razodevajo tako, da ostane neokrnjena vera, nravnost in spoštovanje do pastirjev, hkrati pa naj upoštevajo skupno korist in dostojanstvo posameznih oseb (ZCP, kan. 212, par. 3).

Še posebej po Drugem vatikanskem koncilu se je razvila nova ovčja pasma. To je laik, ki svojo vero živi zelo aktivno. Ker ga je prekvasil Kristus, je samozavesten, tako v odnosu do nevernih, kot v odnosu do sovernikov in tudi pastirjev. Je iz srca zvest katoliški Cerkvi, vendar se ne boji spoštljivo opozoriti na njene dele, ki so gnili in potrebujejo očiščenje. Pridoma izkorišča informacijsko dobo, ki omogoča, da tudi zadnja ovca s periferije spremlja, kaj pravijo v glavni štali (Vatikanu) in si drzne odpreti usta in kritično zablejati, če kak lokalni pastir solira po svoje. Svoje vere ne veže na nekega duhovnika (ali več teh), pač pa jo živi (ob pomoči duhovnikov) osebno v odnosu do Pastirja. Zaveda se pomena in zaklada poklicnega duhovništva in tudi cerkvene hierarhije, ni pa od njega otroško odvisen.

Čeprav tak laik pri nekaterih članih hierarhije včasih zbuja nekaj strahu in nelagodja, pa je nauk Cerkve jasen. Ali kot je preroško rekel tudi papež Janez Pavel II, bo tretje tisočletje tisočletje laikov. Zato zavzemimo vsak svoje mesto, ki nam ga je odkazal dobri Pastir in se (z V. Franklom) ne sprašujmo, kaj lahko mi pričakujemo od Boga (in Cerkve), pač pa najdimo smisel svojega življenja v vprašanju, kaj Bog (in Cerkev) pričakujeta od mene.

17 KOMENTARJI

  1. Micka
    Najslabše je, da se katoliški verniki postavljate v položaj mučenikov! Ste tukaj in boste tudi ostali! Ne zaničujte pa tistih, ki ne verujejo kot vi! Pa tukaj niti malo nimam v mislih muslimanov!

      • Verjemi tistemu kar napišem kremenček, ne tistemu, kar bi ti rad, da napišem!! To je ena tvojih velikih slabosti, da bi drugim rad namreč polagal odgovor v usta!!! Še eden od načinov UDBE!!

    • Nobenega dokaza nimaš o njeni verski pripadnosti. Sam pa imaš tisto s prečrtanim križem in spadaš v skupino, ki se boji cerkvenega zvonika, ki s svojimi zvonovi bije uro. Ura bo prišla, ko boš sam spoznal, da sem imela prav.

    • e nekaj časa poteka preiskava o tem, da je eden izmed britanskih konzervativnih politikov na zabavi v luksuzni vili v 80-tih letih ubil 12-letnega dečka, kar je prijavila druga žrtev pedofilov iz političnih krogov. Politik naj bi otroka zadavil in to pred skupino moških, ki ga je zlorabljala, in pred očmi ostalih žrtev. Danes odrasla žrtev pedofilov med politiki ravno tako trdi, da so slednji odgovorni tudi za smrt 10-letnega dečka, ki so ga z avtomobilom preganjali po londonskih ulicah, na koncu pa so ga povozili do smrti. Preiskavo teh dveh dogodkov je, kot piše Telegraph, Scotland Yard razširil; preiskujejo domneven obstoj organizirane in močne pedofilske verige, ki jo povezujejo z britanskim parlamentom, delovala pa naj bi v 70-tih in 80-tih letih prejšnjega stoletja. V preiskavi bodo podrobno preiskali vse domnevne umore otrok s strani pedofilov. Priskavo prej omenjenih dveh primerov so ponovno obudili potem, ko se je policiji javil moški v 40-tih letih, ki trdi, da je on eden od 15-tih dečkov, ki so jih pred tridesetimi leti zlorabljali politiki. Trdi, da so ga, z dovoljenjem njegovega očeta, pogosto prišli iskat z avtomobilom, ga odpeljali v hotele, in ga skupaj z ostalimi fantki psihično in fizično zlorabljali.

      Več na: https://www.zurnal24.si/svet/preiskava-britanske-politicne-pedofilske-verige-239980http://www.zurnal24.si

      Kar obožuj Angleže. Le le. Princ Andrew je tudi cvet vreden oboževanja.

  2. Avtorica govori o evangelizaciji, obenem pa hvali ”Papeža Frančiška”, ki je več krat jasno povedal, da se ne sme iti prozelitizma, torej je prepovedano ( po njem ) kogar koli spreobrniti v katoliško vero.
    Kako uspešno so po II. Vatikanskem koncilu evangelizirali ( tako laiki, kot kleriki ) pa se lepo vidi po tem, koliko ljudi na primer še sploh gre v nedeljo k maši. Verjetno do 10% populacije te države, medtem ko jih je bilo pred revolucijama ( tisto med leti 1941-1945 in 1962-1965 ) vsaj 90%. Mogoče pa so za te porazne statistike krivi tudi pastirji, ki so spustili volka v stajo, ali pa so oni sami volkovi.
    Sicer pa jaz ne razumem, kaj bi naj ta evangelizacija, za katero se zavzema avtorica tega članka, sploh bila.

    • Tako je Janez.
      Poglejte nedeljske maše kako so postale cenene. In pridige brez duha. Morda bi se bilo treba vrniti nazaj k latinskim mašam.
      Papeževa politična sporočila pa so bolj sporna, kot ne. Z nekimi imami podpisuje nekakšne protokole, hvali OZN, ki je že davno prosula organizacija, nastopa proti politikom, ki jim je mar naša tisočletna kultura, odpira meje, kot, da bi bil to nevem kakšen duhovni presežek, v župnišča tlači muslimane… Nedavno je imel predsednik Trump govor na množičnem pro life shodu shodu. Ga je podprl, vsaj pozdravil pogumno držo predsednika. Ne, on, kot latinoameričan sovraži jenkije, ki se otepajo miljonov mehičanov in drugih, ki želijo v ZDA, ker njihovi skorumpirani voditelji v njihovih državah niso sposobni lastnim prebivalcem zagotoviti vsaj osnovno preživetje. Je dvignil glas zoper te skorumpirance? Ne, vsega so krivi Američani. Tak je ta naš papež. A bomo preživeli.
      Sicer pa je sporočilo avtorice potrebno podpreti. Sami smo krivi kar imamo. Duhovniki in škofje so izmed nas. In če smo mi strahopetni in brez ponosa, so taki tudi oni. Sploh pa zato, ker jih na teološki tega ni nihče učil. Vprašaš kakšnega duhovnika o tem in onem aktualnem, pa se ti prične izvijati in momljati, kot kakšen pretkan diplomat, ki v ničemer nima svojega mnjenja. In če ga ima, si ga ne upa povedati. In tak naj bi napolnil cerkev? Spreobrni se Cerkev. Zadnja ura bije.

  3. “Poglejte nedeljske maše kako so postale cenene. In pridige brez duha. Morda bi se bilo treba vrniti nazaj k latinskim mašam.” …

    ki bodo namenjene samo izbrancem, ki so o sebi prepričani, da so popolni. Tako kot tisti farizej v templju: saj vendar hodijo k maši redno vsako nedeljo in ob praznikih, tudi med tednom kdaj; postijo se zapovedane dni; molijo pred jedjo in po njej, redno tudi zjutraj in zvečer; opozarjajo bližnje na njihovo grešnost … če so pri tem malo trdi in žleht in vidijo vsak madež na suknji svojega brata (na svoji pa ne), je to samo zato, ker so tako popolni …
    In ja, cerkve bodo spet polne, če bodo pravoverni vse odpadnike z gorjačo (ali še čim hujšim) k maši podili …
    “Po tem bodo spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj!” Ljubezen? Kaj pa je to za ena žival?

    (Sarkazem off)

    • Nič od tega nisem imel v mislih. Če kdo, potem jaz nisem pravoveren ali “pravoveren”. Pravovernost me sploh nikdar ni brigala. Zame je to prazen pojem. Grešnike imam pa še posebej rad. So tako človeški.

  4. Moje stališče je naslednje. Kot ateist in izpričani svobodomislec ter demokrat menim, da je verovanje posameznikova osebna-svobodna izbira oz. pravica in nikakor ne dolžnost. Pomembneje se mi zdi, da se človek (veren ali neveren) ravna po splošno sprejemljivih družbenih moralnih-etičnih in pravnih normah. Torej ni pomembno, ali si veren, levi ali desni, bogat ali siromašen, pomembno je, da si pošten in pomoči potrebnim pripravljen pomagati. To je moje “sveto vodilo”.

    • Pravilno in družbotvorno bi bilo, če bi veljalo kar si rekel. Ampak imaš psihopate na strani muslimanov in katolikov, ki bi nevernika prebodli z mečem. Ne hvala, jaz nočem da mi kdo tako komandira.

  5. Verjemi tistemu kar napišem kremenček, ne tistemu, kar bi ti rad, da napišem!! To je ena tvojih velikih slabosti, da bi drugim rad namreč polagal odgovor v usta!!! Še eden od načinov UDBE!!

    To je glavna slabost vas komunistov in zato v Evropi izgubljate podporo. Vaša glavna težava je bila, da je Tito zamenjal Trst za tiste osebe. Tiste osebe naj bi dal Italiji in zanje vzel Trst. Partizani so osvobodili Trst a komunisti so ga zamenjali za skupino ubežnikov. To je veleizdaja, ki so jo naredili komunisti. Tista veleizdaja je povzročila pokol, ki je bil tudi glavni razlog za razpad Jugoslavije. Toliko krvi in toliko mrtvih ljudi, sploh veš koliko slabe energije se je sprožilo in koliko krvi je šlo na komunizem. V Severni Koreji bo še zelo slabo. Mislim za Kima in njegove ljudi in Kitajska jim ne bo pomagala.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime