Katoliški duhovniki vedno bolj konservativni, med njimi vse manj homoseksualcev

Družba

Urban Šifrar

Komentarjev: 19
Vir foto: storyblocks

Katoliški duhovniki v ZDA že štiri desetletja zapored na področju kontroverznih moralnih vprašanj postajajo konservativnejši oz. bolj “pravoverni”, je pokazala nedavna ameriška študija, ki jo je izvedel Austin Institute for the Study of Family and Culture. Prav tako vse manj mladih duhovnikov čuti istospolna nagnjenja.

Kot v poročilu navajajo raziskovalci s teksaške univerze, je dobro dokumentirano dejstvo, da odstotek homoseksualcev med kleriki v ZDA presega povprečje v splošni populaciji. A njihovo število ni bilo vedno enako: po analizi sociologa Paula Sullinsa je bilo istospolno usmerjenih duhovnikov v letu 1950 le 2 %, kar je primerljivo s takratno splošno populacijo, tik zatem, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, pa se je njihovo število začelo bliskovito povečevati.

Od leta 1965 do 1995 je bil v povprečju homoseksualec najmanj vsak peti posvečeni duhovnik, v osemdesetih letih naj bi bil tak celo vsak drugi. Današnje ocene kažejo, da je istospolno usmerjenih okoli 17 % duhovnikov, kar je okoli štiri- do petkrat več v primerjavi s splošno populacijo, a njihovo število se v zadnjih letih znova zmanjšuje.

Zaslužne za to so predvsem težnje direktorjev semenišč in dela klera po ostrejši obravnavi homoseksualnih kandidatov. Povzema jih navodilo zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki je leta 2005 dejal, da Cerkev ne bo sprejemala v duhovništvo kandidatov, “ki prakticirajo homoseksualnost, kažejo globoko ukoreninjena homoseksualna nagnjenja oziroma podpirajo t.i. gejevsko kulturo“.

Benediktove odločitve izvirajo iz njegovih izkušenj, po katerih je v 60-ih in 70-ih letih v mnogih semeniščih prevladovala “homoseksualna subkultura” – ustanavljali so se vplivni homoseksualni krogi, ki so bistveno spremenili ozračje med pripravniki. Kot je papež poudaril ob obisku Irske leta 2010, vzrok za to vidi v razpustu reda in discipline ter odsotnosti kazenskega ukrepanja, do česar je po njegovih besedah delno pripeljala “včasih narobe razumljena” prenova, ki jo je predlagal 2. vatikanski koncil.

Tudi sedanji papež Frančišek je potrdil obstoj izjemno močnega homoseksualnega lobija v Cerkvi, o čemer smo na Domovini že pisali tu in tu. Veliko pozornost, ki je je ta deležen, mnogi pripisujejo povezavi med duhovniško homoseksualnostjo in porastom spolnih zlorab, kar trdi tudi Benedikt in mnogi ostro zanikajo, potrjujejo pa raziskave ameriškega strokovnjaka Paula Sullinsa.

Če ima Sullins prav, bi se število spolnih zlorab med duhovniki moralo v zadnjih letih (in tudi v prihodnosti) zmanjševati.

Kot prikazuje graf, je homoseksualnosti med duhovščino v zadnjih desetletjih vse manj. Vir: SSRN

Kot ugotavlja raziskava, pa vzporedno s tem narašča konservativnost oz. ortodoksnost pogledov duhovnikov na kočljiva moralna vprašanja; da so njihovi mlajši kolegi bolj konservativni od prejšnjih generacij, menijo tudi starejši duhovniki, ki se glede tega strinjajo v 92 odstotkih.

Vse več duhovnikov meni, da je homoseksualno vedenje grešno. Vir: SSRN

Kar 90 % klerikov, posvečenih po letu 2010, meni, da je splav vedno grešno dejanje, medtem ko je bilo takšnih pred letom 1981 le 56 %. Še večjo razliko najdemo pri vprašanju, ali je homoseksualno obnašanje vedno grešno: temu bi jih danes pritrdilo 89 %, pred 40 leti pa komaj 34 %.

Podoben vzorec moremo najti pri vprašanjih o grešnosti izvenzakonske spolnosti, samozadovoljevanja in umetne kontracepcije. Vsakič se je prepričanje, da so omenjena dejanja grešna – kar v katekizmu uči RKC -, v zadnjih desetletjih izjemno razširilo, enako velja za naklonjenost celibatu.

Pred letom 1981 je zgolj nekaj več kot 10 % duhovnikov – v nasprotju s katekizmom – menilo, da uporaba umetne kontracepcije pri zakoncih ni grešna. Vir: SSRN

Tudi pri drugačnih teoloških vprašanjih postajajo duhovniki ortodoksnejši: s trditvijo, da je “vera v Jezusa Kristusa edina pot do zveličanja“, se jih danes strinja približno 10 % več kot pred 10 leti.

Raziskovalci so tako ugotovili jasno povezavo med samo-priznanjem homoseksualnosti, liberalnejšimi moralnimi pogledi (mnenjem, da predzakonska spolnost, samozadovoljevanje itd. niso grešna dejanja) ter nenaklonjenostjo celibatu. Porast pravovernih pogledov med duhovniki pa povezujejo predvsem z upadom vstopanja progresivnejših kandidatov med duhovnike. Če se strinjamo, da ima celibat svojo ceno, so jo “konservativni ali tradicionalni katoliški moški v večji meri pripravljeni plačati“, pišejo.

Zanimiva podrobnost tiči tudi v ugotovitvi, kolikšen vpliv ima na odgovore v raziskavi etnija oz. rasa anketirancev. Vsakič se je namreč izkazalo, da so ne-belci v svojih pogledih bolj “pravoverni” in da je med njimi manj istospolno usmerjenih.

Povezani članki

19 komentarjev

  1. …”do česar je po njegovih besedah delno pripeljala “včasih narobe razumljena” prenova, ki jo je predlagal 2. vatikanski koncil.”

    Spet se kaže zgrešenost drugega vatikanskega koncila. Poleg teologije je koncil skvaril tudi moralo. Povezava med koncilom in splošnim upadom vere in morale je očitna.
    Ne trdim, da je bil koncil v celoti zgrešen, je pa bil izgovor za rušenje Cerkve od znotraj. To je zelo dobro uspelo.

    • Kdor moli k Svetemu Duhu in se odziva nanj s čistim srcem, se mu ni bati, da bi ne bil pravoveren.Tako je to, debela Berta ! Sonatine te je lepo poučila.Boš uvidel, da se smešiš? V verskih stvareh se mi zdiš popoln bebec.Kot bi človek brez posluha, sicer z lepim glasom hotel verjeti, da je Pavarotti ! Posluh za vero pa lahko pridobiš, ampak silno ponižno moraš v sebi odpreti srce za presežno.In v vsakdanjem življenju vedeti kaj je prav! V oceni slovenske politike čudovito sekaš mimo. Žal mi je zate, ker te vsak prevarant potegne s sladkimi besedami .
      No, pa se je spet oglasila Shalotka! Zadovoljen?

  4. V članku omenjeni trendi nedvomno držijo, o tem obstaja veliko študij in virov, podatki so glede tega razveseljujoči. Verjetno se jih v različnih odtenkih da ekstrapolirati tudi na ostale države oz. krajevne Cerkve, vsaka lokalna Cerkev ima tu seveda svoje specifike, logično.
    Morda lahko podamo nekaj informacij o ozadju trendov: Sam poleg ZDA, malce poznam Francijo, ki me ljubiteljsko zanima, in tam konservativci/tradicionalisti med bogoslovci in mlajšimi duhovniki počasi prehajajo (ne še, v desetletju bo pa očitno) v statistično premoč.
    Globalno pa v Cerkvi v bistvu v tem trenutku poteka konflikt med večinoma liberalnimi/progresivnimi škofi, kardinali ter starejšimi duhovniki (opomba: res najstarejši duhovniki so edini iz teh generacij, ki so isto konservativni), ter bistveno mlajšimi konservativnimi duhovniki ter bogoslovci.
    Je pa jasno, da ima trenutno liberalna škofovsko-kardinalska struja premoč, vprašanje je tudi, kakšni bodo vplivi zadnjih kardinalskih konsistorijev papeža Frančiška, ki je med kardinale imenoval nadškofe, ki so seveda bližje njegovi viziji za Cerkev.
    Pomembno pa je tudi vedeti, da je ob navajanju informacij iz ZDA verjetno potrebno biti malce previden, ker je katoliška Cerkev v ZDA specifična tudi zato, ker izstopa po relativno močni skupini konservativnih škofov in kardinalov (drugi najmočnejši so že omenjeni Francozi).

  7. Po moje bi lahko skoraj vse službe v Cerkvi opravljal poročen duhovnik, pri pravoslavnih je tako. Celibat se je zares uveljavil šele po razkolu L. 1000. Ima pa poročenost tudi slabosti. Vsak dober oče bo dal prednost svojim otrokom pred skupnostjo.Skrb za družino ga dela tudi bolj ranljivega za vsakovrstne pritiske.Spovedovanje je pa še bolj občutljiva reč, tega pa poročenim duhovnikom ne bi dovolila. Sicer se pa poročenost v katoliški cerkvi že dogaja, saj vedno več služb v cerkvi prevzemajo laiki. Manjka jim le še priznanje s strani cerkvene hierarhije. Vaša teza Uroš Samec o pedofiliji pa ne pije vode, ker če bi bilo to res, je v klasičnih družinah ne bi bilo, pa dobro veste, da to ni res. Kar spomnite se avstrijskega Friczla.

Komentiraj