Katoliške gimnazije od parkirišča do njive: kako jim gre pri vzgoji zrelih in pokončnih osebnosti

Vir: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Kdo bi si mislil, da bo moj, recimo mu hudomušen, komentar dvignil toliko prahu. To bi sicer, če ne bi bila tako mladostniško naivna, kot sem, lahko pričakovala. Znotraj Katoliške cerkve se pač ne spodobi opozarjati na morebitne napake in možnosti za nadaljnjo rast in razvoj.

Čeprav ste si mnogi v odzivih na komentar, tudi ravnatelji štirih katoliških gimnazij, želeli več argumentov in dejstev, jih v nadaljevanju ne boste našli. Ne bom se namreč spuščala v vaše izmerljive uspehe. Nanje ste lahko ponosni in vam jih nihče ne more vzeti. Ampak saj to ni pomembno, sami namreč pravite, da vzgajate zrele in pokončne osebnosti.

Pri tem pa je lestvica postavljena tako zelo visoko, da je, po mojem mnenju (ki ni nujno mnenje uredništva Domovine ali Zavoda Iskreni) ne dosegate. Kdo je kriv za tako visoko lestvico? V prvi vrsti vi sami: pridevnik škofijska, katoliška, ime Anton Martin Slomšek ... pač nekaj pomeni. Pomeni, da ste, ko ste začeli postavljati te gimnazije na noge, stremeli k temu, da mladim ne bi posredovali zgolj znanja, ampak še tisto nekaj več. Če že ne vere, pa vsaj hrbtenico, ki bo mlade naredila pokončne in aktivne državljane, sposobne odločanja in odraslega življenja.

Na tej točki pridemo na parkirišče, ki sem ga omenjala v prvem komentarju. Zadali ste si presneto težko nalogo, po mojem mnenju praktično nemogočo, ampak ste si jo zadali in jo tudi prodajate mladim in njihovim staršem. V prvih letih vam je to še nekako uspevalo, potem pa ste se parkirali. Škofijske gimnazije danes pač niso to, kar se je od njih ob ustanovitvi pričakovalo, kar ste od njih pričakovali tudi sami. Kritika je zgolj vzpodbuda, da po vseh teh letih tudi sami pogledate, kakšne sadove je katoliško šolstvo v Sloveniji, če sploh, obrodilo.
Že leta vzgajate solni cvet slovenske katoliške mladine, ki pa ga v slovenski mineštri nikakor ne čutimo.

Kako oceniti sadove katoliškega šolstva?


Z grafi, odstotki in točkami praktično nemogoče. Že leta vzgajate solni cvet slovenske katoliške mladine, ki pa ga v slovenski mineštri nikakor ne čutimo. Ta je namreč, kljub generacijam škofijcev, še vedno plehka. Mladi, ki bi izhajali iz vaših šol bi lahko bili, ne glede na to ali so verni ali ne, sol zemlje in luč sveta. Ampak sol se mora za to, da dà okus, raztopiti. Sama po sebi ne obstaja več, a vendar ima vse okrog njen okus. Luči ne prižigamo sredi belega dne, ampak v temi. Tam kjer so krivice največje, kjer je beda najbolj bedna in kjer je umazanija najbolj trdovratna.

So se vaši dijaki po tem, ko končajo šolo, pripravljeni raztopiti v svetu zato, da bo ta imel nov okus, ali je bolj priročno ostati v solnici? So vaši dijaki po končani šoli luč svetu? Kažejo in opozarjajo na krivice, na napake, na to kar je slabo in smrdi in kje je možnost napredka?

Pri tem niti ni v prvi vrsti to, kakšne funkcije vaši bivši dijaki zavzemajo na vodilnih mestih v družbi, čeprav jih tudi tam bolj težko najdemo. Gre za to, da bi morali biti ti vaši mladi tisti, po katerih bi se njihovi vrstniki zgledovali. Tisti, ki bi dajali nov okus na vseh področjih življenja, bodisi doma v svojih družinah, v svojih župnijah, na delovnih mestih in širše v družbi.

Sami ste postavili letvico tako visoko, jaz vas samo opominjam na to in vas vzpodbujam, da na tem področju pogledate in ocenite, kje lahko napredujete. Doseganje tega cilja je izjemno zahtevno, izmuzljivo. In tudi sami se zavedate, da tega novega okusa in svetlobe ni, vsaj ne v taki meri, kot bi si želeli vi, vaši dijaki, njihovi starši in vsi podporniki, ki pomagajo graditi katoliško šolstvo.
Sami ste postavili letvico tako visoko, jaz vas samo opominjam na to in vas vzpodbujam, da na tem področju pogledate in ocenite, kje lahko napredujete.

Vsi dobro vemo, da se pravih sadov vašega dela, po katerih hrepenite/mo, ne da stehtati, vnesti v graf in oceniti z odstotki. Se jih pa da okusiti in videti spremembe, ki se zaradi njih dogajajo v svetu. Naj dodam, če tega še ne veste, da ste v 4 letih škofijskega šolanja vzgojili tudi ta kritičen glas. Ste ponosni na sadove svojega dela?

Ne obžalujem niti prejšnjega komentarja, ki je povsem po nepotrebnem dvignil toliko prahu, niti tega, da sem obiskovala škofijsko gimnazijo. Če pa ste mojo vrednostno sodbo, do katere imam vso pravico in temelji na lastni izkušnji in izkušnjah mnogih bivših dijakov iz vseh katoliških gimnazij, razumeli kot klofuto, ste jo pri vzgoji zrelih in pokončnih osebnosti morda tudi potrebovali.    

Vabimo vas k sodelovanju v anonimni anketi o zadovoljstvu z vašim srednješolskim izobraževanjem:

V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga ravno opravljate, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete.

Create your own user feedback survey

Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike