Katoliška cerkev v Sloveniji in denar: davkoplačevalcem odvzema ali daje?

POSLUŠAJ ČLANEK

Denar in Cerkev - dvojec, ki je večkrat trn v peti proti cerkvi nastrojenim posameznikom in skupnostim. A dejstvo je, da vsakršna dejavnost, tako tudi cerkvena, potrebuje sredstva.

Katoliška Cerkev jih v največji meri prejeme od darov vernikov, namenjenih financiranju bogoslužja, verouka, vzdrževanju duhovnikov, cerkvenih objektov, sakralne kulturne dediščine in drugim materialnim stroškom.

Obenem RKC prejeme tudi državna sredstva, a v primerjavi z drugimi evropskimi državami v Sloveniji zanemarljivo malo. 

Zmotno je tudi prepričanje, da RKC ne plačuje davkov. Pri svoji dejavnosti namreč plačuje 6 različnih davkov, samo pri obnovah kulturnih spomenikov pa v državno malho preko DDV prispeva več denarja, kot ga dobi za njihovo vzdrževanje.

Prihodki: darovi vernikov, kandidiranje na razpisih, finančna pomoč za plačilo socialnih prispevkov, donacije 0,5 % dohodnine, pridobitni prihodki (prodaje, najemi ...)


Glavni finančni steber slovenskih škofij, župnij, samostanov, redovnih skupnosti in drugih samostojnih pravnih oseb znotraj RKC na Slovenskem so darovi vernikov.

Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji višine teh prejemkov ne navaja, kot tudi ne prihodkov od gospodarske dejavnosti in skupne vsote vseh prihodkov.

Delno je to razumljivo zaradi dejstva, da vsaka od približno 800 pravnih oseb (škofije, župnije, samostani, redovne skupnosti) vodi finance samostojno.

Država verske dejavnosti Katoliške cerkve ne financira kot je to običajno v številnih evropskih državah (npr. v Belgiji, Češki, Litvi, Nemčiji, Madžarski, Poljski in Slovaški).

V Sloveniji sofinancira samo tiste dejavnosti, ki so določene kot družbeno in splošno koristne (npr. vzdrževanje in obnovo sakralne kulturne dediščine nacionalnega pomena, karitativno dejavnost in socialno pomoč, arhive, šolstvo ipd.). Cerkev večino teh sredstev prejme s kandidiranjem na javnih razpisih.

Drug del je namenska finančna državna pomoč za plačilo prispevkov verskim uslužbencem. Ta je leta 2015 za plačilo socialnih prispevkov za 817 oseb znašala 1.598.377,83 evra.

Za primerjavo: Socialne prispevke država denimo plačuje tudi 1758 delavcem v kulturi, za kar je šlo v letu 2016 6,6 milijona evrov.


Od donacije 0,5 % dohodnine so društva, organizacije in redovne skupnosti Katoliške cerkve istega leta od 35.957 donatorjev prejele 289.871,23 evrov.

Odhodki: financiranje verske dejavnosti, materialni stroški, obnove, davki in prispevki ...


Cerkvene ustanove kot pravne osebe zasebnega prava plačujejo davek od vseh stavbnih zemljišč (razen za cerkve), davek od dohodkov pravnih oseb za pridobitne prihodke (prodaje, najemnine, obresti …), davek ob prodaji nepremičnin, prispevek za vzdrževanje gozdnih cest (lastniki gozdov), davek pri nakupih opreme, od obnove nepremičnin, tudi cerkva itd. in druge prispevke.

S plačevanjem davkov in prispevkov Cerkev plača vsaj desetkrat več, kot država nameni za sofinanciranje prispevkov verskih uslužbencev, pišejo v Letnem poročilu.

Cerkvene pravne osebe so v Sloveniji lastnice več kot 80 % kulturnih spomenikov, država pa jim za njihovo vzdrževanje in obnovo namenja le ok. 20 % sredstev od deleža, ki ga sicer daje v te namene. Poleg tega cerkvenopravne osebe ob obnovah kulturnih spomenikov plačajo višji DDV, kot jim država nameni pomoči za njihovo vzdrževanje.

Obdavčeni niso zgolj darovi vernikov in drugi nepridobitni dohodki.

Po financiranju verskih skupnosti Slovenija na repu evropskih držav


Mednarodne raziskave sofinanciranja verskih skupnosti s strani države so pokazale, da je Slovenija po višini proračunskih sredstev, namenjenih za verske skupnosti, s 5,8 EUR na prebivalca na dnu lestvice primerljivih evropskih držav.

V Nemčiji država z zbranim cerkvenim davkom nameni 200-krat večji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež, absolutni rekorderji pa so Skandinavci.

1
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike