Katoličani zaradi diskriminacije množično zapuščajo Bosno in Hercegovino
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Zaradi državne diskriminacije verskih manjšin Bosno in Hercegovino vsako leto zapusti okrog 10 tisoč katoličanov, je v intervjuju za organizacijo Ain to the Church in Need potožil nadškof Vrhbosne, kardinal Vinko Puljić.
Tovrsten eksodus je po kardinalovem mnenju zapuščina vojne med leti 1992-95, ko se je med begunci znašlo kar 250 tisoč vernikov, okrog polovica vseh katoličanov v BiH.
"Med vojno in takoj po njej je je bila večina katoličanov izgnanih iz svojih domov, številni so bili opljenjeni ali celo porušeni," je povedal kardinal. "Po vojni ni bilo niti politične niti finančne podpore, da bi se pregnani begunci lahko lažje vrnili domov," je dodal.
Za tiste, ki so ostali ali se vendarle vrnili pa naj bi bil problem tudi v tem, da Daytonski mirovni sporazum iz leta 1995 v praksi nikoli ni resnično zaživel. In po besedah kardinala Puljića je zaradi tega najbolj trpela ravno hrvaška katoliška manjšina.
"Za katoličane je težje braniti osnovne pravice. Posledično je med ljudmi zaznati večjo negotovost, zaradi katere nekateri zapuščajo državo. Skrbi jih namreč za prihodnost svojih otrok."
Na novinarsko vprašanje, kaj je v tem pogledu najbolj zaskrbljujoče, je Puljić odgovoril, da v situacijah, kjer se katoliška manjšina sooča z večino drugih etničnih skupin (muslimanske in srbske pravoslavne) enostavno ni obravnavana enakovredno.
"Do diskriminacije prihaja tako v političnem kot administrativnem smislu, sploh kar se tiče zaposlovanja. To za prihodnost vzbuja največjo skrb. Če Hrvati tukaj ne bodo ostali, bo izginilo tudi katolištvo."
Po kardinalovih besedah se sicer Cerkev trudi delovati kot da je vse normalno. "Skušamo ohranjati občutek samozavesti in upanja za prihodnost." Slednje počnejo preko pastoralnega in humanitarnega dela ter preko šolskega sistema.
"V tej situaciji moramo biti sol zemlje in se zavzeti za človeško dostojanstvo in človekove pravice," zaključuje Vinko Puljić.
Zaradi državne diskriminacije verskih manjšin Bosno in Hercegovino vsako leto zapusti okrog 10 tisoč katoličanov, je v intervjuju za organizacijo Ain to the Church in Need potožil nadškof Vrhbosne, kardinal Vinko Puljić.
Tovrsten eksodus je po kardinalovem mnenju zapuščina vojne med leti 1992-95, ko se je med begunci znašlo kar 250 tisoč vernikov, okrog polovica vseh katoličanov v BiH.
"Med vojno in takoj po njej je je bila večina katoličanov izgnanih iz svojih domov, številni so bili opljenjeni ali celo porušeni," je povedal kardinal. "Po vojni ni bilo niti politične niti finančne podpore, da bi se pregnani begunci lahko lažje vrnili domov," je dodal.
Za tiste, ki so ostali ali se vendarle vrnili pa naj bi bil problem tudi v tem, da Daytonski mirovni sporazum iz leta 1995 v praksi nikoli ni resnično zaživel. In po besedah kardinala Puljića je zaradi tega najbolj trpela ravno hrvaška katoliška manjšina.
"Za katoličane je težje braniti osnovne pravice. Posledično je med ljudmi zaznati večjo negotovost, zaradi katere nekateri zapuščajo državo. Skrbi jih namreč za prihodnost svojih otrok."
Na novinarsko vprašanje, kaj je v tem pogledu najbolj zaskrbljujoče, je Puljić odgovoril, da v situacijah, kjer se katoliška manjšina sooča z večino drugih etničnih skupin (muslimanske in srbske pravoslavne) enostavno ni obravnavana enakovredno.
"Do diskriminacije prihaja tako v političnem kot administrativnem smislu, sploh kar se tiče zaposlovanja. To za prihodnost vzbuja največjo skrb. Če Hrvati tukaj ne bodo ostali, bo izginilo tudi katolištvo."
Po kardinalovih besedah se sicer Cerkev trudi delovati kot da je vse normalno. "Skušamo ohranjati občutek samozavesti in upanja za prihodnost." Slednje počnejo preko pastoralnega in humanitarnega dela ter preko šolskega sistema.
"V tej situaciji moramo biti sol zemlje in se zavzeti za človeško dostojanstvo in človekove pravice," zaključuje Vinko Puljić.
Katolištvo v BiH
V Bosni in Hercegovini živi približno 440.000 katoličanov, kar je 11,5 odstotka od 3,8 milijona vseh prebivalcev. V državi so 4 škofije, 6 škofov, 304 župnije in okrog 600 duhovnikov, 14 redovnih bratov in 500 redovnic. Katoliška Cerkev vodi 16 šol v državi, med njimi univerzo. Vodi tudi 29 klinik, sirotišnice, domove za ostarele ter centre za medicinsko pomoč in svetovanje.
V Bosni in Hercegovini živi približno 440.000 katoličanov, kar je 11,5 odstotka od 3,8 milijona vseh prebivalcev. V državi so 4 škofije, 6 škofov, 304 župnije in okrog 600 duhovnikov, 14 redovnih bratov in 500 redovnic. Katoliška Cerkev vodi 16 šol v državi, med njimi univerzo. Vodi tudi 29 klinik, sirotišnice, domove za ostarele ter centre za medicinsko pomoč in svetovanje.
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
biljan
Ivan! Hvala za tvojo jezikovno in pomensko spakedranščino. Ravno na Popoven polju je pač primerek, kot Dražgoše v Sloveniji. Od kod veš, da sem Srbine? Res pa je, kar pišeš, da če ne bi bilo Billa in pokvečene Hebrejke Olbrajtove (po Vuku Karadžiću), BiH ne bi doživela te usode. Žal sta napačnim dajala podporo. Piši spodobno, ali pa se ne oglašaj. Pa tudi obubožani Sloveniji ne bi bilo treba preživljati sto tisoč nadvse nehvaležnih beguncev. Slovencem pa bi ostalo najmanj deset tisoč kvalitetnih delovnih mest in na desetine uspešnih tovarn, pa še morje bi imeli do reke Mirne..
biljan
Ivan! Hrvatje so jo sami popihali iz BiH. Bosanski Srbi s tem niso imeli in nimajo nobene zveze! Lahko pa vam naštejem niz napadov, ki sta jih HVO iz Hrvaške in vojska Herceg-Bosne izvedla proti bosanskim Srbom, ko le ti sploh še niso dojeli, kaj se dogaja in kaj jih čaka. Genocid se lahko izvaja le v Federaqciji Bošnjakov in Hrvatov oz. FBiH. To pa je dejanje muslimanov. Po Republiki Srbski se sprehajo neomejeno in lahko opravljajo vse svoje verske obrede, kakor hočejo. Kot ocvirek. TV Hayat je včeraj poročal, da bodo Turki vložili na območje Vlasića 4,2 milijarde evrov za ogromen turističen kompleks, ki naj bi imel vse, karj naj bi naj turistični kompleks vseboval, tudi golf igrišča, letališče,s pisto, hoteli, itn. Vlašič delno leži v RepublikiSrbski, delno pa v FBiH in je privlačno hribovito območje. Investitor naj bi bila družba iz Ankare.
biljan
Vsekakor bi moral nadškof Vrhbosne, kardinal Vinko Puljić bolj natančno navesti, iz katerega dela BiH so odhajali in odhajajo Hrvatje, katoličani. V Federaciji Bošnjakov in Hrvatov, po Daytonu, imajo vendar svoja županije in v njih lahko gospodarijo kot hočejo. V Livnu, kjer je bil svoj čas glavar Jernej pl. Andrejka, na primer izdelujejo celo kranjsko klobaso. Kar nekaj primerov poznam, da so bosanski Hrvatje, ki so ostali samoiniciativno brez rojakov v okolišu, zamenjali stanovanja ali hiše z bosanskimi Srbi. Bosanski Hrvatje so se preselili na Hrvaško, bosanski Srbi pa s Hrvaške v svojo entieto v BiH.. Po vojni pa so po Puljiću nedolžni Hrvatje. katoliki, zadržali s pomočjo svoje države posest na Hrvaškem in po močno podkupljivih sodnikih in odločni hrvaški politiki v BIH-RS zadržali tudi prvotna stanovanja in hiše bosanskih Srbov v njihovi entiteti. Tako iz petaka niso dobili drobiž, ampak iz drobiža petak. Lahko pa si v njegovi krščanski vnemi tudi ogleda, kaj so njegovi rojaki in Bošnjaki storili s spomeniki in spominskimi parki, ki so spominjali na masovne pokole, ki so jih nad srbskim prebivalstvom izvajali njegovi rojaki, žal, vodeni s katoliškimi duhovniki začetku II. Svetovne vojne. Kaj pa, če so zaradi strahu bežali iz med II. Svetovno vojno zasedenih srbskih vasi? Iz BiH pa se je lani izselilo 160 tisoč ljudi, ki kot drugi ali tretji val iščejo zaposlitev po razvitem svetu. Bi poročali tudi o tem, koliko pravoslavnih bosanskih Srbov je moralo zapustiti svojo entiteto (v FBiH jih ni), ker v tej revni entiteti ni mogoče dobiti zaposlitve? Po informacijah, s katerimi razpolagam, si Avstrijci, še bolj pa Nemci manejo roke, saj imajo od vsakega že usposobljenega priseljenega delavca oz. zaposlenega večkratni zaslužek in večino denarja ostane pri njih (stanarine, jezikovna in državljanska izobraževanja, potovanja, itn, itn). Puljić naj si med drugim ogleda posnetek Franje Tudžmana ob obisku v Splitu. Za njim so stali le visoki hrvaški, katoliški cerkveni predstavniki, on pa je kričal, če ne bo šlo z lepa, bomo pa želeno dosegli s silo. Bi moral pogledati, če je bil med njimi tudi zaskrbljeni nadškof Vrhbosne? Prav smilijo se mi diskriminirani Hrvatje v BiH.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.