Kateri študiji so letos najpopularnejši in katere fakultete samevajo

V prvem vpisnem roku se je letos na fakultete treh slovenskih univerz prijavilo 14.833 kandidatov, sprejetih pa je bilo 10.899. Univerza v Ljubljani jih je sprejela 6.892, Mariborska okrog 2.500, Univerza na Primorskem pa 921.

Največ zanimanja glede na število razpisnih mest je za programe AGRFT, za študij psihologije, medicine in praktično vseh ostalih zdravstvenih programov, predšolske vzgoje, računalništva, kemije in kemijske tehnologije, in tradicionalno tudi za programe fakultete za šport.

Še naprej pada zanimanje za vpisa na Teološko fakulteto, kamor je na 60 razpisanih mest v prvem roku prispelo le 9 prijav. 

Ob tem je seveda treba poudariti, da so generacije, ki se v prvem roku vpisujejo na redni študij slovenskih fakultet, iz leta v leto manjše. Pred štirimi leti se je na “faks” v prvem roku prijavilo 18.661 kandidatov, sprejet je bil 13.201, pred dvema letoma sta bili ti številki 16.139 in 11.660, letos pa je število prijav v prvem roku padlo pod 15 tisoč, sprejetih pa je dobrih 10 tisoč kandidatov.

Največji presežek glede na število vpisnih mest je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), kamor se je prijavilo 209 dijakov, sprejeli pa so jih 24. Naval je tudi na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kamor se jih je prijavilo 247, sprejeli so jih 89.

Kot vedno je tudi letos veliko zanimanja za programe Fakultete za šport, kjer se je na 110 razpisanih mest prijavilo 350 kandidatov ter vseh zdravstvenih programov na vseh univerzah. Na Zdravstvena fakulteta UL so denimo zabeležili 833 prijav ter sprejeli 389 kandidatov, visokošolski študij radiološke tehnologije zahteva izjemno visokih 94 točk, fizioterapija pa rekordnih 95,8.

Za vpis na študij medicine v Ljubljani je potrebnih 90 točk, v Mariboru pa 86,5.

 Kako se izračunajo točke?
Točke za vpis na fakulteto se računajo iz uspeha v 3. in 4. letniku srednje šole ter rezultata na maturi.
Za ponazoritev: Če si v tretjem in četrtem letniku prav dober in na maturi zbereš 20 točk, to skupaj pri vpisu znese 80 točk.

Zadnja leta tradicionalno dober vpis beležijo tehnične fakultete. Na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani bodo denimo povsem popolnili razpoložljiva mesta in sprejeli 330 kandidatov, Fakulteta za strojništvo je razpisala 420 mest in dobila 530 prijav, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo so za 290 razpisanih mest dobili kar 392 prijav. Dobro zanimanje za te programe je tudi na mariborski univerzi.

Tradicionalno je veliko zanimanje za študij računalništva in informatike, kjer so na fakulteti ljubljanske univerze zabeležili 503 prijave na 300 razpisanih mest.

Tudi letos pa se potrjuje, da zanimanje za težko zaposljive poklice družboslovnih smeri zadnja leta vse bolj pojenja. Nekoč zelo priljubljeni Fakulteta za družbene vede in Filozofska fakulteta iz leta v leto vpisujeta manj študentov.

Na FDV so tako v prvem roku na 440 vpisnih mest sprejeli le 313 kandidatov, omejitev vpisa pa imajo samo trije programi – politologija; mednarodni odnosi (potrebnih 76 točk), komunikologija-tržno komuniciranje (potrebnih 71 točk) in visokošolski študij družboslovne informatike (potrebnih 67 točk).

Filozofska fakulteta je denimo razpisala 1147 prostih mest, na katere se je prijavilo 935 kandidatov, sprejetih jih je bilo 773. Omejitve vpisa so zgolj na na anglistiki, japonologiji, dvopredmetnem študiju pedagogike in andragogike, psihologije (zahtevanih 94 točk), rusistike, španskega jezika in zgodovine.

Med največje fakultete še vedno sodi ljubljanska Ekonomska fakulteta, kjer so razpisali 780 in jih sprejeli 760.

Pomenljiv pa je trend vpisa na Fakulteto za upravo. Na 260 razpisanih mest so sprejeli 138 bodočih študentov. Na univerzitetni študij Upravljanje javnega sektorja se je na 120 razpisnih mest prijavilo le 30 kandidatov, medtem ko si jih je pred 10 leti ta študij izbralo 230.

Še precej slabše je na Teološki fakulteti, kamor se je na 60 razpisanih mest prijavilo le 9 kandidatov, vpisali so jih 8.

Zelo slab vpis beleži tudi Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ), kjer so v prvem roku na redni študij sprejeli le enega slovenskega študenta.

Potrjen trend v smeri zaposljivih poklicev
Letošnji prvi vpisni rok pritrjuje trendu zadnjih let, ki gre v smeri od težko zaposljivih družboslovnih poklicev k naravoslovnim, oziroma tehnološkim študijem.

Tradicionalno sicer zanimanje požanjejo programi kot so predšolska vzgoja, farmacija, fizioterapija in zdravstvena nega, a po novem se ni pretežko vpisati na nekoč popularne družboslovne programe, kot so bili politologija-mednarodni odnosi, novinarstvo (ki sploh nima omejitve vpisa), ter številne smeri na Filozofski fakulteti. Kraljica med družboslovnimi študiji sicer še vedno ostaja psihologija, kamor sprejemajo le najboljše maturante.

Zelo spodobni pa so zadnja leta vpisi na programe, ki praktično zagotavljajo takojšnjo zaposlitev: elektrotehniko, strojništvo ter vedno popularno računalništvo in informatiko.

Tovrstni preobrat bi lahko bil posledica spremembe v mišljenju v času gospodarske krize. Mladina je očitno ozavestila, da je pri izbiri študija pomembna tudi poklicna prihodnost in ne le trenutni navdih o najljubšem študiju, brez razmisleka o zaposlitvi po končani diplomi.  

4 komentarji

Komentiraj