Kateri poslanci se “skrivajo”, kateri predsedniki se najbolj ne strinjajo s svojimi poslanci in kdo največ govori o sebi?

Foto: Matija Sušnik/dz-rs.si in parlameter.si

Spletno orodje Parlameter, ki uporabnikom ponuja vpogled v delo poslank in poslancev, poslanskih skupin ter tudi vseh izrečenih besed na posamezni seji v tem mandatu, je že uveljavljen način pregledovanja dogajanja skozi posamezen mandat.

Analiza aktualnega mandata pokaže, da so bili zaradi »visečega parlamenta« poslanci koalicije veliko bolj enotni kot njihovi predhodniki. Prav tako je zgledna tudi prisotnost predvsem poslanskih skupin koalicije na sejah in glasovanjih.

Podrobnejši vpogled v podatke kaže tudi, v kateri poslanski skupini se je najlažje »skriti«, kateri predsednik se najmanj strinja z lastnimi poslanci ter tudi kdo največkrat v parlamentu uporabi besedno zvezo »jaz-mi« ali pa »zahvala«.

Po besedah parlament obvladuje levica, skriješ pa se najlažje v poslanski skupini SDS

Po številu izgovorjenih besed državni zbor obvladuje levica, saj je na prvem mestu Miha Kordiš iz Levice z 564.535, na drugem mu sledi kolegica iz poslanske skupine Nataša Sukič s 471.070 ter Marko Bandelli iz SAB s 380.113. Na četrtem mestu je prvi koalicijski poslanec Jožef Horvat (NSi) s 358.034 izrečenimi besedami.

Na dnu omenjene lestvice so Karmen Kozmus Ferjan s 1413 izrečenimi besedami, ki ima mandat od novembra lani, Leon Merjasec in Nada Brinovšek iz SDS ter poslanec madžarske manjšine Ferenc Horvath.

Pri poslanskih pobudah in vprašanjih so bili v iztekajočem se mandatu najbolj aktivni v SD (1530), na drugem mestu je SDS (1316), na tretjem pa SNS (1120).

Že tradicionalno je med poslanci najbolj dejaven poslanec SD Franc Trček, ki je v tem mandatu zbral 934 poslanskih vprašanj in pobud. Za njim dolgo ni nikogar, še najbolj pa se mu je približal Zmago Jelinčič s 520-imi, tretji pa Dušan Šiško prav tako iz SNS s 305 poslanskimi pobudami in vprašanji.

Med prvimi štirimi po številu govorov v teh mandatu so logično vsi trije podpredsedniki in predsednik državnega zbora. Z manj kot enim govorom na sejo je spet najbolj tiha trojica iz SDS: Karmen Kozmus Ferjan z olajševalno okoliščino ter Nada Brinovšek in Leon Merjasec.

Na dnu prisotnosti na glasovanjih dva predsednika strank in stranke opozicije

Edina stoodstotna poslanka, ki bi si skoraj zaslužila nagrado za udeležbo na glasovanjih v parlamentu, je Mojca Škrinjar (SDS), z 99-odstotno prisotnostjo pa sledijo Elena Zavadlav Ušaj (SDS), Janez Moškrič (SDS), Jožef Lenart (SDS), Leon Merjasec (SDS), Andrej Černigoj (NSi), Gregor Perič (Konkretno) in nepovezana poslanka Mateja Udovč.

Kdo pa bi si zaslužil grajo, ker je največkrat manjkal? Največkrat je to uspelo predsednici SAB Alenki Bratušek, ki je bila prisotna le na 60 % glasovanj, le z 2 % več po prisotnosti sledi še en predsednik, tokrat SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, na tretjem mestu je vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša, ki pa je večino odsotnosti nabral v zadnjem delu mandata, ker je manjkal zaradi bolezni, ter Samo Bevk iz SD in tudi Violeta Tomić iz Levice.

LMŠ daleč pred ostalim KUL četverčkom pri prisotnosti na sejah

Med strankami ima največjo prisotnost seveda koalicija, med njimi predvsem Konkretno s 95-odstotno prisotnostjo na glasovanjih. Z minimalno razliko sledita SDS s 94-odstotno in NSi s 93-odstotno prisotnostjo.

Najslabšo pa stranke opozicijskega četverčka KUL, z izjemo LMŠ, ki ima enak odstotek kot NSi. Največkrat so manjkali v SAB, skupaj so izpustili 20 odstotkov glasovanj. Nepovezanih poslancev ni bilo pri 18 odstotkih, poslancev SNS pa pri 16 odstotkih odločanj.

V NSi poleg tega niso manjkali na nobenem glasovanju, v stranki Konkretno so zabeležili 99-odstotno prisotnost, medtem ko so v SDS in SNS zagotovili 92-odstotno udeležbo na glasovanjih. Največ oziroma 27 odstotkov odločanj na tej seji so izpustili poslanci SD.

PS SAB vs. Alenka Bratušek: Predsednica se 43-krat ne strinja z lastno poslansko skupino

Viseči parlament se zelo odraža tudi v glasovanjih po poslanskih skupinah, kjer je logično, da so najbolj složni spet v koalicijskih strankah in najmanj v opozicijskih, kjer si lahko privoščijo kakšnega izmed drugačnih glasovanj.

Pri vseh treh strankah koalicije je bilo tako manj kot 10 % poslanskega »glasovanja mimo« poslanskih skupin. Odstopanje je bilo največje v SD in SAB, kjer so neusklajeno glasovali v 18,56 in 20,68 odstotka primerov ter pri nepovezanih poslancev, ki so sicer prišli iz različnih bregov, 21,85 odstotka glasovanj.

Največji delež neujemanja med poslancem in njegovo poslansko skupino je zanimivo največji pri upornici Alenki Bratušek, kjer Parlameter kaže, da se predsednica kar 43-krat ni strinjala z lastno poslansko skupino.

Sledijo ji Zmago Jelinčič in Samo Bevk. Najbolj lojalno so glede na dogovor glasovali Andrej Černigoj, Gregor Perič, Mojca Žnidarič in Tadeja Šuštar Zalar, vsi poslanci koalicije. Praktično vsi  omenjeni so bili skorajda vedno »na liniji« s svojo poslansko skupino.

Kdo je govoril o sebi, kdo se je zahvaljeval in kdo govoril o obljubah?

Ob koncu smo pogledali še nekaj zanimivih besed, zanimalo pa nas je, kdo jih je največkrat spregovoril v DZ. Seveda velja poudariti, da je kontekst besede lahko različen, saj Parlameter označi le določeno besedo v nekem govoru.

Najprej smo se vprašali, kateri poslanec je govoril največkrat o obljubah. To so bili le poslanci opozicije, na vrhu kraljujeta poslanca Levice.

Nato smo za primerjavo vzeli besedo zahvala, kjer je stanje precej drugačno. Na vrhu sta dva poslanca koalicije, še trije pa opozicijski.

Pri besedi zamenjati se nismo zmotili, ko smo predvidevali poslance opozicije, kar je potrdil tudi Parlameter.

Zanimiva pa je tudi povezava besed jaz in mi, ki smo jih preskusili na Parlametru. Razmerje pa 4:1 v korist opozicije, a z zmagovalko iz koalicije.

Za konec smo pogledali še, kdo največ govori o vladi in opoziciji. Tu so nas rezultati precej presnetili, saj pri obeh besedah kraljujejo poslanci opozicije. Edini poslanec koalicije med deseterico je Jožef Horvat, ki je precej govoril o opoziciji.

5 komentarjev

  1. Najbolje bi bilo, da po volitvah združita moči dve stranki z najvišjo podporo. Pozabita na predvolilna spotikanja in gas do konca. Pridružijo se jima lahko vsi, ki bodo povezovalni in združevalni. Zmagovalna kombinacija!
    To je rešitev.
    KUL koalicija, ali to, kar bo od nje ostalo, je bremza za vsako stranko, ki bi jo vzela pod svoje okrilje. To so politična trupla.

    Na zadnjem četrtkovem soočenju na RTS se je najbolje odrezal g. Petrič. Naaajboooljšiiii odgovori v vseh soočenjih. Upam, da so si mlajši kandidati vzeli njegove besede k srcu.
    ČESTITKE, g. dr. Ernest Petrič! KAPO DOL!

Komentiraj