Kateri poklic bi bilo pametno izbrati danes in kaj bo vroče v prihodnosti

Informativni dnevi so mimo, potrebno se bo odločiti, kam naprej. Mi smo pogledali nekaj fakultetnih in visokošolskih statistik, poklice sedanjosti in prihodnosti ter nekaj podatkov o zaposljivosti. 

“Današnji otroci lahko pričakujejo, da bodo vsaj sedemkrat v svoji karieri zamenjali službo. In vsaj pet od teh delovnih mest danes še niti ne obstaja,” je na januarskem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma dejal argentinski minister za izobraževanje, Esteban Bullrich.

Poklici sedanjosti in prihodnosti

Vprašanje na mestu, ki se zastavlja mladim je, kaj študirati, da možnosti za zaposlitev bodo. V Sloveniji nam trenutno namreč najbolj primanjkuje tehničnih poklicev s peto ali nižjo stopnjo izobrazbe, za visoko izobražene kadre pa imamo premalo delovnih mest.

Glede na potrebe slovenskega trga dela gre na fakultete vsaj četrtina preveč mladih, mnogi nato študija niti ne dokončajo.

Deficitarni poklici, ki jih v Sloveniji primanjkuje in so zanje razpisane tudi štipendije za deficitarne poklice so med drugim mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, gozdar in dimnikar.

In poklici prihodnosti? Kot piše ZZZS, bodo ti v zdravstvu, ekonomiji, financah, informacijski tehnologiji, organizaciji, marketingu in »zelenih« tehnologijah.

TOP 10 POKLICEV PRIHODNOSTI:

  1. Analitik trga
  2. Gradbeni inženir
  3. Medicinska sestra
  4. Analitik vodenja
  5. Računovodja in revizor
  6. Računalniški sistemski inženir / analitik
  7. Svetovalec za osebne finance /finančni svetovalec
  8. Programer
  9. Zdravnik
  10. Zobozdravnik

Ker pa večine poklicev prihodnosti niti ne poznamo, bo za bodoče generacije nujna pripravljenost učiti se.

Za bodoče študente je na voljo 18.895 mest

Med fakultetami daleč največ prostih mest na program razpiše ljubljanska Ekonomska fakulteta, ki na univerzitetni program vpiše 480 rednih študentov na univerzitetni in 300 na visokošolski program, do sedaj so navadno vse tudi zapolnili.

Na drugi strani med tistimi, ki vpišejo najmanj študentov vodi Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, ki za sedem svojih programov razpiše skupno 34 mest, a niti ne zapolni vseh.

Obstajajo tudi programi fakultet, ki razpišejo množico mest za programe, ki jih nato ne zapolnijo, a množico mest razpisujejo še naprej, celo leta dolgo, npr. ljubljanska Naravoslovnotehniška fakulteta, ki na primer na programu Tekstilno in oblačilno inženirstvo razpiše med 80 (letos) in 100 (pred dvema letoma) prostih mest, a v zadnjih petih letih ni sprejela več kot 19 študentov na leto.

Čeprav med fakultetami, za katere je potrebno zbrati največ točk, po svoji nedostopnosti slovi predvsem medicina, pa to nikakor ni študij, na katerega bi se bilo najtežje vpisati.

Glede na lanske točke, ki so jih morali za vpis na fakulteto v Ljubljani zbrati bodoči študenti, je še več točk potrebno zbrati še za vpis na fizioterapijo (97 točk), ki je odprta tudi za srednješolce s poklicno maturo in petim predmetom, psihologija in babištvo (94), radiološka tehnologija (92), šele na petem mestu je medicina (90,4), ki ji sledi predšolska vzgoja (90,2).

Na Univerzi v Mariboru so omejitve za primerljive študijske programe npr. psihologije, medicine in predšolske vzgoje še nekoliko nižje.

Srednje šole uvajajo vajeništvo

Srednje šole so za prihodnje šolsko leto razpisale 23.440 vpisnih mest (lani 22.960). Osnovno šolo pa bo končalo 17.448 učencev.

Na splošnih gimnazijah je razpisanih 5.736 mest (448 v zasebnih). V programih strokovnih gimnazij (tehniška, umetniška in ekonomska gimnazija) je razpisanih 1.334 mest, za programe nižjega poklicnega izobraževanja 640 mest, srednjega poklicnega izobraževanja 6298 in srednjega strokovnega izobraževanja 9.432 mest.

Letos je bodočim dijakom kot novost poskusno ponujeno vajeništvo, ki ga bodo izvajali v programih mizar, kamnosek, gastronomske in hotelske storitve ter oblikovalec kovin – orodjar na različnih srednješolskih zavodih po Sloveniji.

Trenutno je v državnem zboru tudi zakon o vajeništvu, ki v slovenski šolski sistem uvaja dualni sistem izobraževanja, ki bo pomenil, da bodo dijaki vajenci del šolanja opravili na šoli, del pa kot praktično usposabljanje pri delodajalcu.

1 komentar

Komentiraj