Vlada je danes potrdila razpis za vpis v visokošolske zavode, tako da bo vpis mogoč prav tako hitro kot doslej, vprašanje pa je prejelo veliko več javne pozornosti. Pri tem je za 50 mest povečala število razpisnih mest na medicini in računalništvu ter informatiki.
Kateri poklic si izbrati, se v teh dneh še intenzivno sprašujejo slovenski osnovnošolci in dijaki zaključnih letnikov. Informativni dnevi so prepogosto polni sladkih besed, mlade pa usmerjajo tudi v stroke z resnimi težavami z zaposljivostjo dijakov in diplomantov, medtem ko na šolah in fakultetah te podrobnosti prepogosto zamolčijo.
Vsaj del odgovora pri tehtanju karierne prihodnosti lahko ponudijo statistike, ki jih ob spremljanju slovenskega trga dela vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Najdlje tako po statistikah Zavoda na delo čakajo kadri s področja likovne umetnosti, tajniškega in administrativnega dela, filozofije, ekonomije, sociologije …
Najtežje najdejo delo manj izobraženi, a imajo probleme tudi določeni profili izjemno izobraženih
V Sloveniji je bilo v začetku letošnjega leta brezposelnih 91.499 oseb. Od tega jih je največ, 28.869 imelo nedokončano oziroma dokončano osnovno šolo (I + II stopnja), 23.525 srednjo in nižjo poklicno šolo (III in IV stopnja), 24.153 srednjo tehniško šolo, strokovno šolo in gimnazijo, 14.952 pa jih je dokončalo enega izmed visokošolskih programov šeste, sedme ali osme stopnje.
Iz rezultatov se vidi, da najtežje dobijo službo tisti z najnižjo izobrazbo. Dokončanje enega izmed srednješolskih programov je na današnjem trgu dela tako skoraj nuja. Po drugi strani pa je brezposeln tudi pomemben delež diplomantov in celo doktorantov.
Kaj pravijo raziskave?
Zavod za zaposlovanje v mesecu izvaja raziskavo poklicni barometer, v kateri na podlagi anket, pogovorov z delodajalci in na podlagi lastnih statistik ugotavlja, katerih poklici bodo v prihodnjih letih beležili primanjkljaj, ravnovesje ali presežek. Raziskavo so pričeli izvajati na Švedskem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V zadnjih dveh letih pa se izvaja tudi v Sloveniji, kjer vključuje 177 poklicev in poklicnih skupin, po katerih je povpraševanje na slovenskem trgu dela.
Presežni poklici …
Podatki kažejo, da imamo v Sloveniji presežek ljudi, ki se ukvarjajo z družbo in kreativnimi poklici. Med njimi so tako (po abecedi): fotografi; glasbeniki, pevci in skladatelji; grafični in multimedijski oblikovalci ter drugi strokovni sodelavci za oblikovanje, pa tudi antropologi in sociologi.
Med poklice s presežki kadra sicer sodijo tudi biologi in botaniki, delavci za preprosta dela, filozofi, zgodovinarji in politologi, novinarji ter strokovnjaki v gozdarstvu, kmetijstvu in ribištvu.
Poklici v pomanjkanju …
Na drugem koncu seznama je povsem drugačna slika. Slovenska družba tako v prvi vrsti izkazuje velik primanjkljaj inženirjev tehničnih strok (elektrotehnika, elektronika, gradbeništvo, kemija, strojništvo) ter farmacevtov in programerjev. Podobno velja tudi za delavce iz teh strok s srednješolsko izobrazbo.
Ob tem so javnosti že dolgo znane potrebe na področju medicinskega osebja od zdravnikov in zobozdravnikov pa vse do strokovnjakov za zdravstveno nego. Iskani so tudi kadri za poklicno svetovanje, socialno delo, za vzgojo in izobraževanje ljudi s posebnimi potrebami, psihologi … Primanjkljaj delavcev je tudi med vozniki, policisti in vojaki.
Na posvetu o vpisu v študijske programe @vladaRS sem mdr. predstavil rezultate raziskave poklicnega barometra s potrebami za 2021. Vesel sem, da bomo na @mddszRS kmalu razvili spletno platformo za napovedovanje kompetenc, ki bo omogočala tudi dolgoročnejše napovedi. ?????? pic.twitter.com/RssZcggOox
— Janez Cigler Kralj (@jciglerkralj) February 4, 2021
Podrobnejše poizvedovanje kaže, tudi da pri tem ne prihaja do velikih razlik med posameznimi regionalnimi enotami zavodov, se pa seveda pozna vpliv morebitnih velikih zaposlovalcev, zlasti v primeru, ko so ti nekonkurenčni, da bi privabili izobražen kader iz drugih regij.
Od fakultete do prve zaposlitve večkrat dolga pot
Ob tem pa zavod vodi še nekatere druge evidence, ki nam lahko povedo, kako težavno je iskanje dela v določenih poklicih.
Na prvo službo tako več kot dvanajst mesecev čakajo kadri iz področja likovne umetnosti (27,8), tajniškega in administrativnega dela (25,8), tekstilne čevljarske in usnjarske tehnologije (24), filozofije (16,9), ekonomije (16,7), sociologije (16,6), zaščite in reševanja (14,6), tujih jezikov (14,1), arhitekture (13,2), humanistike (brez jezikov) (13), računovodstva in revizije (12,3) in fizike (12).
Povsem mogoče je sicer tudi, da je poklic istočasno v pomanjkanju in ima hkrati dolgo čakanje na prosto zaposlitev, kar napeljuje na to, da delavci po zaključku študija niso dovolj dobro izobraženi. Takšni poklici so npr psiholog, težave pa nastajajo tudi pri številnih inženirjih tehničnih strok. Pojavljajo pa se tudi druge sistemske težave, kot je na primer odhajanje kadra v tujino.
Že več let je jasno, da slovenski izobraževalni sistem ustvarja velika nesorazmerja med ponudbo izobraževalnih ustanov in dejanskimi potrebami na trgu dela. Težava je še toliko bolj alarmantna, ker imamo na drugi strani precej natančne analize, katere poklice slovenski trg dela tudi dejansko potrebuje.
Vzroki, zakaj prihaja do takšnih nesorazmerij, so sicer večplastni in zagotovo presegajo zgolj zmogljivosti slovenskega šolskega sistema. Pomanjkanje nekaterih kadrov namreč večkrat odraža slabe delovne pogoje in nizke plače v panogi, pa tudi šibkost nekaterih sindikatov, ki se niso sposobni pogajati enako dobro kot kakšni bolje organizirani. Na drugi strani pa so tudi panoge (npr. zdravstvo), kjer kadri odhajajo v tujino, kjer so razmere in plače boljše. Tudi tu, ne le na fakultetah, se bo potrebno lotiti reševanja neravnovesja med potrebami in ponudbo.
Soglasje za vpise na VŠ študije na @vladaRS sprejeto. Preudarno, z razmislekom, predvsem pa v dobro nove generacije študentk in študentov. In brez kakršnihkoli zamud. Delamo dalje! @unilj @UNG_ungsi @si_upr @FHnaUNG @revija_student @dijaskaorg
— Simona Kustec (@SimonaKustec) February 5, 2021
Še to, koliko ima Slovenija dejansko zdravnikov in medicinskih sester na število prebivalcev? Pri zdravnikih malenkost pod povprečjem EU, pri sestrah občutno nad. Tuja so podatki pic.twitter.com/Qliad1tyvS
— Svoboda (@SvobodaBlog) February 4, 2021
Povečan vpis za 50 študentov na Medicini, za toliko tudi na računalništvu.
Dejstvo je, da tako dobro kot dela sedanja vlada ne dela nobena vlada na svetu v TAKIH OKOLIŠČINAH kot so v SLoveniji ! Dela po zaslugi PV Janeza Janše !!
Ob takem ustavnem sodišču, upravnem sodišču, nacionalni RTV in globoki državi s plačanimi anarhisti !
Seveda si pol slovenskega folka take vlade niti slučajno ne “zasluži” !
Oz. je niso vredni ! Je povsem predobra zanje.
Rektor lj. univerze je izjavil, da število vpisnih mest ni odločilno za to, kam se bodo mladi usmerili. Trditev je zelo problematična, če ne celo manipulativna. Očitno želijo odgovorni in profesorji na univerzah ohraniti status quo, kajti doslej je bilo odpiranje novih študijskih smeri in število vpisnih mest bolj odvisno od tega, koliko doktorantov potrebuje službo na fakultetah kot to, katere profile potrebuje trg dela. V ospredju so bile potrebe profesorjev, ne gospodarstva in ne študentov. Potrebe dijakov oz. bodočih študentov in njihove želje so bolj kot ne predmet manipulacije. Ko doktorira kak vplivnež iz kakšne eksotične smeri, po zvezah pritisne na ministrstvo, kjer odobrijo novo študijsko usmeritev za tega novopečenega doktorja – bodočega profesorja. Tako je kar nekaj študijskih smeri takih, da proizvajajo kadre samo za delo na univerzi, saj njihovi diplomanti drugje niso zaposljivi. Gre za nekakšen sam sebe poganjajoč sistem, ki pa požre veliko denarja, proizvaja pa nezaposljive diplomante. Tako zaposleni profesorji se bojijo za službe, zato ne marajo nobene spremembe, ki bi temeljila na resničnih potrebah družbe. Oblast, ki je le za 4 leta, pa se temu profesorskemu cehu noče zameriti, saj jo, ker je od nje odvisen, v javnosti podpira. Enako je s študenti, ki jim oblast daje bombončke (poljuben vpis, podaljševanje študija, boni za hrano…), da so tiho. A s tako korupcijo se ne zapravlja le denarja, ampak tudi velik potencial mladih.
Ja, dobro napisano. In kaj narediti ? Kak komentar tega kar je naredila in dela Janševa vlada ? kaka pohvala, spodbuda …? Ne, to pa ne…mi smo korektni…
Samo besede so premalo….človek z izkušnjami in vedenjem mora biti veliko bolj konkreten.
Vsegliharstvo nikomur ne koristi.
LJUBLJANA
80% slovenskega naroda si zasluži boljšo vlado! Se bo dokazalo!
Kdaj se bo dokazalo?
Menda ja ne računaš na Šarca, Mesca, Fajonovo, Bratuškovo in Erjavca, ki bi rad postal premier brez poslancev na podlagi brezupnice?
S temi avanturisti in čudaki ter njihovimi sledilci pa res ni mogoče sestaviti tvoje “boljše” vlade, prazaprav sploh nikakršne vlade.
Igor, pred vsem pa boljše šolstvo, ki bo izobrazilo ljudi, da bodo prepoznali prevarante, kakrešn si ti.
APMMB2, točno tako.
Šolstvo mora slediti potrebam v realnem svetu in sektorju. Zakaj pa se ne bi mlajši izobraževali kot mizarji, ki jih primanjkuje? Poglejmo iz prakse – s tako izobrazbo in 6 popravnimi, kam lahko prilezeš?To je prava vspodbuda!
APMMB2
Ko boste našli eno mojo prevaro, se javite! Če so misli prevara, potem ste tudi vi en veliki prevarant!
Torej si v mislih že grešil?
Kakšne programe bi lahko za par let kar zaprli, saj jih trg dela ne potrebuje. Ampak potem bi brez služb ostali profesorji. Ojoooj!
Klaras, to je res.
Pa se naj zaposlijo v realnem sektorju!
V 19. stoletju nas je kot narod rešila kulturna elita, v 21. stoletju pa nas bo rešila tehnično-inženirska elita. Če seveda ustvarimo pogoje za to.
Ne morem si kaj, da se na večini humanističnih fakultetah ne gredo izoibraževanje, temveč dresuro.
Na RTV je gostovala profesorica, ki je povedala, da se mora nehati s vpisi na fakulteto brez selekcije, saj je 30 % vpisanih – polpismenih. To pa bi nas moralo skrbeti!
Tudi ni razloga, da se lahko vpisujejo na fakultete dijaki, ki so komaj lezli skozi srednje šole. Naj bodo ponovno sprejemni izpiti!
Enako tudi za vpis v srednje šole.
Ostalo pa na poklicne šole!