Katerega od Kamničanov torej za predsednika vlade?
POSLUŠAJ ČLANEK
»Ne glede na vse bomo vložili kandidaturo z našimi podpisi,« je včeraj novinarjem zatrdil Marjan Šarec. V sredo naj bi postal uradni kandidat levosredinskega peterčka za predsednika vlade.
A minuli konec tedna so svojega kandidata za najvišjo izvršilno funkcijo nominirali tudi neznani obrazi gospodarstva. »Z izvolitvijo za predsednika Državnega zbora RS je dokazal, da je oseba, ki ima sposobnosti preseganja razlik in iskanja kompromisov, je povezovalen, zazrt v prihodnost in politično vešč ter tako sposoben voditi tudi vlado, ki je sestavljena iz strank različnih političnih bregov,« so zapisali o Mateju Toninu.
Kraj z dobrimi trinajst tisoč prebivalci torej v aktualnem trenutku ponuja kar dva pretendenta za predsednika Vlade Republike Slovenije. Oba sta, vsak v svojih okoliščinah, na volitvah dosegla soliden rezultat, a nobeden res blestečega, takšnega, ki bi ga lahko enačili s političnim triumfom, nedvoumnim volilnim zmagoslavjem. Drugače povedano, nobenemu premierska kandidatura ne pripada po logiki stvari, sama po sebi.
Pa vendar se zdi, da sta Kamničana ta trenutek stolčku bližje od kateregakoli drugega političnega tekmeca. Šarec je tisti nebodigatreba, ki je na levem političnem polu dobil največ glasov in ga zdaj pač morajo tolerirati kot premierskega kandidata, če pač nočejo SDS-ove vlade. Tonin pa je nekakšna deklica za vse; v kriznih razmerah vedno pripravljen vskočiti, rešiti zagato in se sproti povzpeti letvico višje v svoji politični karieri.
Skupno jima je, da ju mnogi podcenjujejo, nekateri celo ponižujejo. A priznati jima je treba; visoko sta prilezla. Tako visoko ne gre zgolj s srečo, niti le s podporo stricev; potreben je tudi politični talent.
Za oba velja, da je še vedno bolj verjetno, da predsednika (operativne) vlade ne postaneta, kot obratno. Celo za Šarca, ki bo drugi teden najbrž izvoljen za mandatarja, to še ne pomeni, da bo na koncu tudi na državni ravni posegel po izvršilni oblasti. Glasovi zanj namreč niso plod zapečatenega političnega dogovora, doseženega soglasja, da je ravno vlada pod njegovim vodstvom tisto, kar Slovenija potrebuje.
Šarčeva izvolitev je za večino akterjev zgolj kupovanje časa, odložitev odločitve, kaj sploh storiti, na nek kasnejši čas. Je refleks strahu pred napakami pod časovnim pritiskom, ki bi lahko privedle do napačne vlade ali, bognedaj, zanje morebiti usodnih predčasnih volitev. Boljše slaba vlada kot Janševa, si verjetno mislijo. Čas jim bo prišel prav za razmislek ali je nemara vendarle na voljo še kakšna opcija.
Eno od teh ponujajo »zaskrbljeni podjetniki«. In tudi Tonin je v tem pogledu bolj izhod v sili, rešitev za enačbo, ki si je najbolj želi zdravi del družbe, predvsem gospodarstva – zmerno, stabilno in operativno vlado dveh desnosredinskih in dveh levosredinskih strank. In ker vedo, da z Janšo ne bo šlo, saj njegov domet ne seže do večinskih 46 glasov, po svoji navadi iščejo praktične rešitve. Matej Tonin se z vidika podjetniške logike zdi ena bolj smiselnih.
A politika ni gospodarstvo, temveč deluje po svojih zakonitostih. Scenarij iz podjetniških glav bi bil mogoč le ob politični zrelosti glavnih akterjev, kakršne do sedaj pri nas še nismo doživeli (pesimisti bi dejali, da je tudi ne bomo). Najprej bi morali v stališčih nazaj stopiti tako Janez Janša kot Miro Cerar in Alenka Bratušek. Res pa je, da bi se to z nekaj spretnosti in pod giljotino predčasnih volitev dalo opravičiti kot »veliki kompromis v dobro Slovenije«.
Takšna rešitev predpostavlja Janšev umik, oziroma privolitev, da sredinsko koalicijo namesto njega vodi nekdo drug; človek z večinskim dometom, potrebnim za sestavo vlade.
Janšev korak v stran bi bila nepredstavljiva državniška poteza, ki bi njegovim nasprotnikom zaprla usta in v delikaten položaj postavila potencialne partnerje z leve sredine. Kar naenkrat bi se razčistilo, ali je res problem le Janša, ali pa izključujejo kar vse povprek. Morebitna nesposobnost sprejetja kompromisa bi razgalila njihovo pravo naravo, kar bi bilo na neizbežnih predčasnih volitvah nedvomno kaznovano.
Morda se tega scenarija na levi bojijo bolj kot kakršnegakoli drugega. A hkrati (bržkone upravičeno) verjamejo, da Janšev samoumik ni realen.
Mlajši, a politično izkušenejši od obeh Kamničanov zadnje čase dokazuje, da ima vse potrebne atribute, da nekoč postane predsednik Vlade Republike Slovenije. Političnega občutka, poguma in ambicije mu ne manjka. Pa vendar bi bilo zanj in za stranko ta trenutek bolje, da se gradita naprej in skozi pridobivanje volilne podpore pokažeta, da dozorevata kot resna politična alternativa tudi za vodenje države. Razpuščene in trde roke nevajene kobile kot je Slovenija se namreč ne da ukrotiti s sedmimi od devetdesetih poslancev v državnem zboru.
Pa tudi ne s trinajstimi, kar bo slej kot prej postal problem samozavestnega Šarca, če bo na koncu vendarle pristal na čelu nekakšne manjšinske vlade. V tem primeru se bo težko izognil smrtni obsodbi v nacionalni politiki.
In ni dvakrat za reči, da bi za Šarcem napočil čas njegovega sokrajana; z večjo premiersko avtoriteto in precej stabilnejšo podporo v državnem zboru.
A minuli konec tedna so svojega kandidata za najvišjo izvršilno funkcijo nominirali tudi neznani obrazi gospodarstva. »Z izvolitvijo za predsednika Državnega zbora RS je dokazal, da je oseba, ki ima sposobnosti preseganja razlik in iskanja kompromisov, je povezovalen, zazrt v prihodnost in politično vešč ter tako sposoben voditi tudi vlado, ki je sestavljena iz strank različnih političnih bregov,« so zapisali o Mateju Toninu.
Kraj z dobrimi trinajst tisoč prebivalci torej v aktualnem trenutku ponuja kar dva pretendenta za predsednika Vlade Republike Slovenije. Oba sta, vsak v svojih okoliščinah, na volitvah dosegla soliden rezultat, a nobeden res blestečega, takšnega, ki bi ga lahko enačili s političnim triumfom, nedvoumnim volilnim zmagoslavjem. Drugače povedano, nobenemu premierska kandidatura ne pripada po logiki stvari, sama po sebi.
Pa vendar se zdi, da sta Kamničana ta trenutek stolčku bližje od kateregakoli drugega političnega tekmeca. Šarec je tisti nebodigatreba, ki je na levem političnem polu dobil največ glasov in ga zdaj pač morajo tolerirati kot premierskega kandidata, če pač nočejo SDS-ove vlade. Tonin pa je nekakšna deklica za vse; v kriznih razmerah vedno pripravljen vskočiti, rešiti zagato in se sproti povzpeti letvico višje v svoji politični karieri.
Skupno jima je, da ju mnogi podcenjujejo, nekateri celo ponižujejo. A priznati jima je treba; visoko sta prilezla. Tako visoko ne gre zgolj s srečo, niti le s podporo stricev; potreben je tudi politični talent.
Šarčeva izvolitev je za večino akterjev zgolj kupovanje časa, odložitev odločitve, kaj sploh storiti, na nek kasnejši čas.
A kakšne so njune dejanske možnosti?
Za oba velja, da je še vedno bolj verjetno, da predsednika (operativne) vlade ne postaneta, kot obratno. Celo za Šarca, ki bo drugi teden najbrž izvoljen za mandatarja, to še ne pomeni, da bo na koncu tudi na državni ravni posegel po izvršilni oblasti. Glasovi zanj namreč niso plod zapečatenega političnega dogovora, doseženega soglasja, da je ravno vlada pod njegovim vodstvom tisto, kar Slovenija potrebuje.
Šarčeva izvolitev je za večino akterjev zgolj kupovanje časa, odložitev odločitve, kaj sploh storiti, na nek kasnejši čas. Je refleks strahu pred napakami pod časovnim pritiskom, ki bi lahko privedle do napačne vlade ali, bognedaj, zanje morebiti usodnih predčasnih volitev. Boljše slaba vlada kot Janševa, si verjetno mislijo. Čas jim bo prišel prav za razmislek ali je nemara vendarle na voljo še kakšna opcija.
Eno od teh ponujajo »zaskrbljeni podjetniki«. In tudi Tonin je v tem pogledu bolj izhod v sili, rešitev za enačbo, ki si je najbolj želi zdravi del družbe, predvsem gospodarstva – zmerno, stabilno in operativno vlado dveh desnosredinskih in dveh levosredinskih strank. In ker vedo, da z Janšo ne bo šlo, saj njegov domet ne seže do večinskih 46 glasov, po svoji navadi iščejo praktične rešitve. Matej Tonin se z vidika podjetniške logike zdi ena bolj smiselnih.
A politika ni gospodarstvo, temveč deluje po svojih zakonitostih. Scenarij iz podjetniških glav bi bil mogoč le ob politični zrelosti glavnih akterjev, kakršne do sedaj pri nas še nismo doživeli (pesimisti bi dejali, da je tudi ne bomo). Najprej bi morali v stališčih nazaj stopiti tako Janez Janša kot Miro Cerar in Alenka Bratušek. Res pa je, da bi se to z nekaj spretnosti in pod giljotino predčasnih volitev dalo opravičiti kot »veliki kompromis v dobro Slovenije«.
Janšev korak v stran bi bila nepredstavljiva državniška poteza, ki bi mnogim njegovim nasprotnikom zaprla usta in v delikaten položaj postavila potencialne partnerje z leve sredine.
Državniška zrelost, ki je ni za pričakovati
Takšna rešitev predpostavlja Janšev umik, oziroma privolitev, da sredinsko koalicijo namesto njega vodi nekdo drug; človek z večinskim dometom, potrebnim za sestavo vlade.
Janšev korak v stran bi bila nepredstavljiva državniška poteza, ki bi njegovim nasprotnikom zaprla usta in v delikaten položaj postavila potencialne partnerje z leve sredine. Kar naenkrat bi se razčistilo, ali je res problem le Janša, ali pa izključujejo kar vse povprek. Morebitna nesposobnost sprejetja kompromisa bi razgalila njihovo pravo naravo, kar bi bilo na neizbežnih predčasnih volitvah nedvomno kaznovano.
Morda se tega scenarija na levi bojijo bolj kot kakršnegakoli drugega. A hkrati (bržkone upravičeno) verjamejo, da Janšev samoumik ni realen.
In Matej Tonin?
Mlajši, a politično izkušenejši od obeh Kamničanov zadnje čase dokazuje, da ima vse potrebne atribute, da nekoč postane predsednik Vlade Republike Slovenije. Političnega občutka, poguma in ambicije mu ne manjka. Pa vendar bi bilo zanj in za stranko ta trenutek bolje, da se gradita naprej in skozi pridobivanje volilne podpore pokažeta, da dozorevata kot resna politična alternativa tudi za vodenje države. Razpuščene in trde roke nevajene kobile kot je Slovenija se namreč ne da ukrotiti s sedmimi od devetdesetih poslancev v državnem zboru.
Pa tudi ne s trinajstimi, kar bo slej kot prej postal problem samozavestnega Šarca, če bo na koncu vendarle pristal na čelu nekakšne manjšinske vlade. V tem primeru se bo težko izognil smrtni obsodbi v nacionalni politiki.
In ni dvakrat za reči, da bi za Šarcem napočil čas njegovega sokrajana; z večjo premiersko avtoriteto in precej stabilnejšo podporo v državnem zboru.
Juhej, pa ga imamo ...
Veseli obrazi ob predstavitvi novega mandatarja ☹️ pic.twitter.com/JVG3vpRlyD
— Igor (@_GIIG_) 6 August 2018
Zadnje objave
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
15 komentarjev
Kraševka
Slovenec kremeniti, na Domovini nisem zasledila, da bi hoteli odločiti KDO bi bil PREDSEDNIK vlade. To bodo odločili poslanci v DRŽAVNEM ZBORU.
Hvala DOMOVINI, ki nam daje možnost, da tu lahko povemo vsak svoje mnenje. In to pridno počenjata tako Slovenec k., kot opazovalec. Verjetno sta DOBRONAMERNA mladeniča, ki me nazivata "mama Toninova". Če bi bila res njegova mama, bi bila na njega ponosna. MLADENIČ, kar dobro in prevdarno ravna "na političnem parketu".
Pa tudi opazovalec in kremeniti, večkrat povesta kaj pametnega - toda malo preveč sta ostra in pikra. Svoje sinove sem učila, naj ne bosta zajedljiva, če hočeta uspeti. Tudi vama ( mogoče je le eden z dvema imenoma) to svetujem - dobronamerno.
MEFISTO
Katerega od Kamničanov torej za predsednika vlade?"
To je zaenkrat dilema le na Repo4terju in Domovini.
Res prav kandidata.
Lista Serpentinšlovega Šarca je prejela pol manj poslanski sedežev od SDS, Nova Slovenija Toninovega Mateja pa pol manj poslanskih sdežev od liste Serpentinškovega Šarca.
Zakaj imamo sploh volitve, če pri Reporterju in Domovini neodvisno od volilnih rezultatov odločajo o tem kdo bo mandatar in kdo bo sestavljal vlado.
MEFISTO
Z gornjim sestavkom je Domovina popolnoma nenačelno postavila pod vprašaj legitimnosti preteklih volitev in volilnega rezultata.
To pa je voda na mlin levici vseh stopenj skrajnosti, ki itak problematizira vsak volilni rezultat, ki ji ni pogodu.
MEFISTO
Pri Domovini ste očitno avtorizirali skovanko "leva sredina".
Če imamo levo sredino, kdo je potemtakem levica in kdo skrajna levica, če peterčku rdečih strank pravite leva sredina?
Mar ni to žalitev za SD, ki je direktna ideološka in personalna naslednica krvave komunistične partije?!
MEFISTO
Še ena kolumna, ki ni v čast domovini.
Serpentinškov Šarec ni dovolj dober, ker je po defektnem in prirejenem proporcionalnem volilnem sistemu prejel samo 12, 6 %, Toninov Matej je pa nadvse primeren, ker je po istem volilnem sistemu dobil 7% glasov.
Vam ni jasno, da po večinskem volilnem sistemu ne bi nihče izmed obeh grel poslanskih klopi.
SDS bi morala sama sestavit vlado in vladati.
kdo so tisti "zaskrbljeni" podjetniki?
Kraševka
Slovenec kremeniti, tako stranka SDS in Nsi - skupaj s Toninom so pripravljeni glasovati za Janšo -tako sem slišala. Torej Slovenec K. pridobi še ostale manjkajoče glasove. In ne zgubljati energije za prepričevanje Kraš.... . Vsi imamo podobne želje !
MEFISTO
Težka bo, Kraševka, težka! Levica ima skupaj s poslanskim glasom Ljudmile Novak 53 glasov.
MEFISTO
Kraševka, jaz sem že dodal 25 SDS- ovih glasov. NSi je v deficitu.
MEFISTO
A se sme ugibati, na čigavem zelniku je zrasla ideja o Toninu kot mandatarju in premierju?
Na zelniku gospodarske in obrtno podjetniške zbornice že ne.
Če mi že mora kdo sesuti domovino, jo naj deklariran levičar, ne pa oseba brez jasne politične opredelitve.
MEFISTO
"Katerega od Kamničanov torej za predsednika vlade?
Očitno ste vsi skupaj sedeli na ušesih, ko sem vam vsem razlagal, da iz Kamnika še vetra ni nič prida.
Pred prvo svetovno vojno so po pisanju ljubljanskih listov po Kamniku žandarji lovili nekega Josipa Breza s Hrvaškega, ker je kradel po cerkvah.
.Sami ste lahko na svoji koži občutili, kakšna nadloga je kasneje postal, ker je takrat ušel žandarjem.
Alojzij Pezdir
Ko naši vrli medijski dreserji oz. kibici poročajo o banalni obrobnosti, koliko ur da so prvaki in njih oprode ukročene protijanševe leve koalicije izključevanja ter mesečniki Levice sedeli skupaj, da bi končno "sklepali" skupaj še znosno koalicijsko pogodbo ter ji pridodali še dodatni papir o "projektnem sodelovanju" z muhasto in zapriseženo opozicijsko Levico, vzbujajo podoben vtis, kot ga sproščajo nekritično zavezniške matere, ko skušajo slabe ocene svojih neuspešnih otrok braniti s pretiravanjem o urah in urah, ko da se je nadebudni kratkohlačnik učil na izust, čeprav na koncu tega ni znal ali zmogel tudi dokazati.
Nekaj podobnega se obeta volivcem po vseh teh urah in dneh in tednih sramotno kaotičnih in neuspešnih "koalicijskih usklajevanj", ki so ob vseh naprezanjih domnevnega mandatarja najmočnejše relativne poraženke (LMŠ) Marjana Šarca zmogle ponuditi le skrajno neprepričljivo in luknjičasto koalicijsko pogodbo ter še bolj neotipljivo in megleno "projektno pogodbo", ki bo omogočila samozadostni skrajni Levici, da bo od zunaj z "ultimati" vladala z vladnim peterčkom (LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus), ali pa se bo od vladnih ukrepov demagoško opozicijsko distancirala.
Več kot očitno je, da nobeni od strank in nobenemu od strankarskih prvakov protijanševe koalicije izključevanja ne diši mandatar, ki je debitant in diletant v domači in mednarodni politiki ter niti diletant na parketu mednarodne diplomacije.
Vsem je jasno, da si nobena resna in odgovorna demokratično izvoljena oblast v današnjem svetu ne more in ne sme privoščiti takega škodljivega eksperimenta s popolnimi političnimi začetniki in nekritičnimi diletanti, a vendar na demokratičnih volitvah zgovorno poraženi prvaki levosredinskih in levih strank vsiljene vladajoče koaliciji vztrajno silijo sebe, svoje stranke in slovenske volivce prav v tovrstno pogubo, saj jih tja vodijo tisti "strici in tete globoke države", ki so si zamislili in ki so sfinancirali ter medijsko spromovirali novokomponirane stranke "novih obrazov" za en volilni mandat, od Jankovićeve Pozitivne Slovenije, Bratuškove SAB, Cerarjeve SMC do Šarčeve LMŠ. Vedno isti naročniki, plačniki, organizatorji in usmerjevalci iz politično-kriminalnega podzemlja, za katere so bili in so Borut Pahor, Zoran Janković, Alenka Bratušek, dr. Miro Cerar in Marjan Šarec z njihovimi naivnimi pribočniki le "potrošni material" vedno istega in vselej enako brezvestnega udbo-partijskega podzemlja ter njegovih zvestih banksterjev, tajkunov in drugih mafijskih združb s korumpiranimi in podrejenimi omrežji varovanja "statusa quo" v pravosodju, državni upravi, medijih itd.
Kraševka
Dober prispevek in realno razmišljanje - posebno v zadnjih treh odstavkih.
Teodor, imaš prav.
Tonin lahko sprejme kandidaturo - samo v primeru, če ga predlaga Janša, ki je ZMAGOVALEC violitev. Čeprav bi bilo za Janšo to najboljša rešitev, je težko predstavljiva. Zaupajmo v Janševo MODRO odločitev in posvet z njegovimi člani. Dejstvo je, da so oni ZMAGOVALCI in prav je, da oni izberejo mandatarja.
JANŠA edini ima v rokah odločitev, ali bo DESNA vlada, ali bo SKRAJNA leva ali bodo predčasne VOLITVE. Slovenija v teh časih potrebuje DESNO vlado ! Mislim, da si to želi tudi "opazovalec"
Sicer pa ima tudi Tonin potrebno MODROST, kjub njegovi mladosti.
MEFISTO
Kraševka, še vedno oklevaš, ali bi bila leva kot desna in obratno. Slovenec kremeniti bo obupal nad teboj in te bo nehal poučevati, te spravljati na pravo pot in te vzgajati. Lepo te prosim, kakšna alternativa pa je lahko zeleni in nerealno častihlepni Tonin Janši najboljšem slovenskem politiku vseh časov?
MEFISTO
Tale hehehe mi je od nekod prisrčno znan.
Teodor
Rok, kolikor vem z levice ni bila podana nobena pobuda za koalicjo z SDS brez Janše. Take pobude prihajajo izključno iz desnice, točneje iz krogov NSI. Legitimno, vendar nerealno. Cerar ali Bratuškova, ne spominjam se točno, sta na volilni dan izrecno izjavila, da z SDS ne gredo v koalicijo, četudi menjajo Janšo.
Janša je samo izgovor, dejansko globoka država ne pusti na oblast nikomur razen tistemu, ki mu to dovoli.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.