Katerega od Kamničanov torej za predsednika vlade?

Rok Čakš
25
Rok Čakš
Vir foto: http://www.seviqc-brezice.si

»Ne glede na vse bomo vložili kandidaturo z našimi podpisi,« je včeraj novinarjem zatrdil Marjan Šarec. V sredo naj bi postal uradni kandidat levosredinskega peterčka za predsednika vlade.

A minuli konec tedna so svojega kandidata za najvišjo izvršilno funkcijo nominirali tudi neznani obrazi gospodarstva. »Z izvolitvijo za predsednika Državnega zbora RS je dokazal, da je oseba, ki ima sposobnosti preseganja razlik in iskanja kompromisov, je povezovalen, zazrt v prihodnost in politično vešč ter tako sposoben voditi tudi vlado, ki je sestavljena iz strank različnih političnih bregov,« so zapisali o Mateju Toninu.

Kraj z dobrimi trinajst tisoč prebivalci torej v aktualnem trenutku ponuja kar dva pretendenta za predsednika Vlade Republike Slovenije. Oba sta, vsak v svojih okoliščinah, na volitvah dosegla soliden rezultat, a nobeden res blestečega, takšnega, ki bi ga lahko enačili s političnim triumfom, nedvoumnim volilnim zmagoslavjem. Drugače povedano, nobenemu premierska kandidatura ne pripada po logiki stvari, sama po sebi.

Pa vendar se zdi, da sta Kamničana ta trenutek stolčku bližje od kateregakoli drugega političnega tekmeca. Šarec je tisti nebodigatreba, ki je na levem političnem polu dobil največ glasov in ga zdaj pač morajo tolerirati kot premierskega kandidata, če pač nočejo SDS-ove vlade. Tonin pa je nekakšna deklica za vse; v kriznih razmerah vedno pripravljen vskočiti, rešiti zagato in se sproti povzpeti letvico višje v svoji politični karieri.

Skupno jima je, da ju mnogi podcenjujejo, nekateri celo ponižujejo. A priznati jima je treba; visoko sta prilezla. Tako visoko ne gre zgolj s srečo, niti le s podporo stricev; potreben je tudi politični talent.

Šarčeva izvolitev je za večino akterjev zgolj kupovanje časa, odložitev odločitve, kaj sploh storiti, na nek kasnejši čas.

A kakšne so njune dejanske možnosti?

Za oba velja, da je še vedno bolj verjetno, da predsednika (operativne) vlade ne postaneta, kot obratno. Celo za Šarca, ki bo drugi teden najbrž izvoljen za mandatarja, to še ne pomeni, da bo na koncu tudi na državni ravni posegel po izvršilni oblasti. Glasovi zanj namreč niso plod zapečatenega političnega dogovora, doseženega soglasja, da je ravno vlada pod njegovim vodstvom tisto, kar Slovenija potrebuje.

Šarčeva izvolitev je za večino akterjev zgolj kupovanje časa, odložitev odločitve, kaj sploh storiti, na nek kasnejši čas. Je refleks strahu pred napakami pod časovnim pritiskom, ki bi lahko privedle do napačne vlade ali, bognedaj, zanje morebiti usodnih predčasnih volitev. Boljše slaba vlada kot Janševa, si verjetno mislijo. Čas jim bo prišel prav za razmislek ali je nemara vendarle na voljo še kakšna opcija.

Eno od teh ponujajo »zaskrbljeni podjetniki«. In tudi Tonin je v tem pogledu bolj izhod v sili, rešitev za enačbo, ki si je najbolj želi zdravi del družbe, predvsem gospodarstva – zmerno, stabilno in operativno vlado dveh desnosredinskih in dveh levosredinskih strank. In ker vedo, da z Janšo ne bo šlo, saj njegov domet ne seže do večinskih 46 glasov, po svoji navadi iščejo praktične rešitve. Matej Tonin se z vidika podjetniške logike zdi ena bolj smiselnih.

A politika ni gospodarstvo, temveč deluje po svojih zakonitostih. Scenarij iz podjetniških glav bi bil mogoč le ob politični zrelosti glavnih akterjev, kakršne do sedaj pri nas še nismo doživeli (pesimisti bi dejali, da je tudi ne bomo). Najprej bi morali v stališčih nazaj stopiti tako Janez Janša kot Miro Cerar in Alenka Bratušek. Res pa je, da bi se to z nekaj spretnosti in pod giljotino predčasnih volitev dalo opravičiti kot »veliki kompromis v dobro Slovenije«.

Janšev korak v stran bi bila nepredstavljiva državniška poteza, ki bi mnogim njegovim nasprotnikom zaprla usta in v delikaten položaj postavila potencialne partnerje z leve sredine.

Državniška zrelost, ki je ni za pričakovati

Takšna rešitev predpostavlja Janšev umik, oziroma privolitev, da sredinsko koalicijo namesto njega vodi nekdo drug; človek z večinskim dometom, potrebnim za sestavo vlade.

Janšev korak v stran bi bila nepredstavljiva državniška poteza, ki bi njegovim nasprotnikom zaprla usta in v delikaten položaj postavila potencialne partnerje z leve sredine. Kar naenkrat bi se razčistilo, ali je res problem le Janša, ali pa izključujejo kar vse povprek. Morebitna nesposobnost sprejetja kompromisa bi razgalila njihovo pravo naravo, kar bi bilo na neizbežnih predčasnih volitvah nedvomno kaznovano.

Morda se tega scenarija na levi bojijo bolj kot kakršnegakoli drugega. A hkrati (bržkone upravičeno) verjamejo, da Janšev samoumik ni realen.

In Matej Tonin?

Mlajši, a politično izkušenejši od obeh Kamničanov zadnje čase dokazuje, da ima vse potrebne atribute, da nekoč postane predsednik Vlade Republike Slovenije. Političnega občutka, poguma in ambicije mu ne manjka. Pa vendar bi bilo zanj in za stranko ta trenutek bolje, da se gradita naprej in skozi pridobivanje volilne podpore pokažeta, da dozorevata kot resna politična alternativa tudi za vodenje države. Razpuščene in trde roke nevajene kobile kot je Slovenija se namreč ne da ukrotiti s sedmimi od devetdesetih poslancev v državnem zboru.

Pa tudi ne s trinajstimi, kar bo slej kot prej postal problem samozavestnega Šarca, če bo na koncu vendarle pristal na čelu nekakšne manjšinske vlade. V tem primeru se bo težko izognil smrtni obsodbi v nacionalni politiki.

In ni dvakrat za reči, da bi za Šarcem napočil čas njegovega sokrajana; z večjo premiersko avtoriteto in precej stabilnejšo podporo v državnem zboru.

 Juhej, pa ga imamo …

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 25

  1. Komunizem in kucanizem imata ogromno sticnih tock. Dve sta pomembni: komunizem zre lastne otroke. Laz je nesmrtna dusa komunizma. Pa se leta 2018 se vedno najdejo volivci, ki volijo laz….in tislerja s popravci…kar 6 jih je “nazagal “! Sest (6), in kot sedmega si je vzel za tarco slovenski narod. NI kriv tisler, kriv si ti, butl slovenski, kamniski, kranjski, ki si ga volil! Odhod pameti in prihod brivcev ter “igralk” (ciganka v Kursadzijah…hahaha), to je Slovenija…po zaslugi presstitucije in zgoraj nastetih. Zbudi se, narod, navcek ti bije!

  2. Tebe, kolega Rok! Čeprav si še vedno malo “lesen”, bi bil daleč boljši od njiju! Je pa res, da ker si v glavnem na Novakovi liniji, spet ne bi šlo, ker so vovilci z grozovitim naskokom izvolili Janšo.

    Posledice Toninovega cincanja in preračunljivosti pred volitvami bodo torej za to državo hude. Uboga mama Kraševka 🙂

  3. Not in Slovenia. Zrelost, zdrav pragmatizem, integriteta, drzavnistvo (namesto politikantstva) sta v Sloveniji redka dobrinal

  4. Rok, kolikor vem z levice ni bila podana nobena pobuda za koalicjo z SDS brez Janše. Take pobude prihajajo izključno iz desnice, točneje iz krogov NSI. Legitimno, vendar nerealno. Cerar ali Bratuškova, ne spominjam se točno, sta na volilni dan izrecno izjavila, da z SDS ne gredo v koalicijo, četudi menjajo Janšo.
    Janša je samo izgovor, dejansko globoka država ne pusti na oblast nikomur razen tistemu, ki mu to dovoli.

  5. Dober prispevek in realno razmišljanje – posebno v zadnjih treh odstavkih.

    Teodor, imaš prav.

    Tonin lahko sprejme kandidaturo – samo v primeru, če ga predlaga Janša, ki je ZMAGOVALEC violitev. Čeprav bi bilo za Janšo to najboljša rešitev, je težko predstavljiva. Zaupajmo v Janševo MODRO odločitev in posvet z njegovimi člani. Dejstvo je, da so oni ZMAGOVALCI in prav je, da oni izberejo mandatarja.

    JANŠA edini ima v rokah odločitev, ali bo DESNA vlada, ali bo SKRAJNA leva ali bodo predčasne VOLITVE. Slovenija v teh časih potrebuje DESNO vlado ! Mislim, da si to želi tudi “opazovalec”

    Sicer pa ima tudi Tonin potrebno MODROST, kjub njegovi mladosti.

    • Kraševka, še vedno oklevaš, ali bi bila leva kot desna in obratno.

      Slovenec kremeniti bo obupal nad teboj in te bo nehal poučevati, te spravljati na pravo pot in te vzgajati.

      Lepo te prosim, kakšna alternativa pa je lahko zeleni in nerealno častihlepni Tonin Janši najboljšem slovenskem politiku vseh časov?

  6. Ko naši vrli medijski dreserji oz. kibici poročajo o banalni obrobnosti, koliko ur da so prvaki in njih oprode ukročene protijanševe leve koalicije izključevanja ter mesečniki Levice sedeli skupaj, da bi končno “sklepali” skupaj še znosno koalicijsko pogodbo ter ji pridodali še dodatni papir o “projektnem sodelovanju” z muhasto in zapriseženo opozicijsko Levico, vzbujajo podoben vtis, kot ga sproščajo nekritično zavezniške matere, ko skušajo slabe ocene svojih neuspešnih otrok braniti s pretiravanjem o urah in urah, ko da se je nadebudni kratkohlačnik učil na izust, čeprav na koncu tega ni znal ali zmogel tudi dokazati.
    Nekaj podobnega se obeta volivcem po vseh teh urah in dneh in tednih sramotno kaotičnih in neuspešnih “koalicijskih usklajevanj”, ki so ob vseh naprezanjih domnevnega mandatarja najmočnejše relativne poraženke (LMŠ) Marjana Šarca zmogle ponuditi le skrajno neprepričljivo in luknjičasto koalicijsko pogodbo ter še bolj neotipljivo in megleno “projektno pogodbo”, ki bo omogočila samozadostni skrajni Levici, da bo od zunaj z “ultimati” vladala z vladnim peterčkom (LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus), ali pa se bo od vladnih ukrepov demagoško opozicijsko distancirala.
    Več kot očitno je, da nobeni od strank in nobenemu od strankarskih prvakov protijanševe koalicije izključevanja ne diši mandatar, ki je debitant in diletant v domači in mednarodni politiki ter niti diletant na parketu mednarodne diplomacije.
    Vsem je jasno, da si nobena resna in odgovorna demokratično izvoljena oblast v današnjem svetu ne more in ne sme privoščiti takega škodljivega eksperimenta s popolnimi političnimi začetniki in nekritičnimi diletanti, a vendar na demokratičnih volitvah zgovorno poraženi prvaki levosredinskih in levih strank vsiljene vladajoče koaliciji vztrajno silijo sebe, svoje stranke in slovenske volivce prav v tovrstno pogubo, saj jih tja vodijo tisti “strici in tete globoke države”, ki so si zamislili in ki so sfinancirali ter medijsko spromovirali novokomponirane stranke “novih obrazov” za en volilni mandat, od Jankovićeve Pozitivne Slovenije, Bratuškove SAB, Cerarjeve SMC do Šarčeve LMŠ. Vedno isti naročniki, plačniki, organizatorji in usmerjevalci iz politično-kriminalnega podzemlja, za katere so bili in so Borut Pahor, Zoran Janković, Alenka Bratušek, dr. Miro Cerar in Marjan Šarec z njihovimi naivnimi pribočniki le “potrošni material” vedno istega in vselej enako brezvestnega udbo-partijskega podzemlja ter njegovih zvestih banksterjev, tajkunov in drugih mafijskih združb s korumpiranimi in podrejenimi omrežji varovanja “statusa quo” v pravosodju, državni upravi, medijih itd.

  7. “Katerega od Kamničanov torej za predsednika vlade?

    Očitno ste vsi skupaj sedeli na ušesih, ko sem vam vsem razlagal, da iz Kamnika še vetra ni nič prida.

    Pred prvo svetovno vojno so po pisanju ljubljanskih listov po Kamniku žandarji lovili nekega Josipa Breza s Hrvaškega, ker je kradel po cerkvah.

    .Sami ste lahko na svoji koži občutili, kakšna nadloga je kasneje postal, ker je takrat ušel žandarjem.

  8. A se sme ugibati, na čigavem zelniku je zrasla ideja o Toninu kot mandatarju in premierju?

    Na zelniku gospodarske in obrtno podjetniške zbornice že ne.

    Če mi že mora kdo sesuti domovino, jo naj deklariran levičar, ne pa oseba brez jasne politične opredelitve.

  9. Primite se za denarnice in bodite pod radarjem do maja 2019, ko se bo cvetober nesposobnezev+projektno sodelovalnih neokomunistov razletel vsak po svoje, ker se bodo na smrt skregali. Potem pa, pamet v roke.

  10. Slovenec kremeniti, tako stranka SDS in Nsi – skupaj s Toninom so pripravljeni glasovati za Janšo -tako sem slišala. Torej Slovenec K. pridobi še ostale manjkajoče glasove. In ne zgubljati energije za prepričevanje Kraš…. . Vsi imamo podobne želje !

  11. Še ena kolumna, ki ni v čast domovini.

    Serpentinškov Šarec ni dovolj dober, ker je po defektnem in prirejenem proporcionalnem volilnem sistemu prejel samo 12, 6 %, Toninov Matej je pa nadvse primeren, ker je po istem volilnem sistemu dobil 7% glasov.

    Vam ni jasno, da po večinskem volilnem sistemu ne bi nihče izmed obeh grel poslanskih klopi.

    SDS bi morala sama sestavit vlado in vladati.

    kdo so tisti “zaskrbljeni” podjetniki?

  12. Mama Kraševka ljubi sina, ne glede na to, v kakšno godljo je zašel zaradi neodraslosti. A žal se samo z optimizmom ne pride daleč. Bolje ne biti grešnik kot biti optimist. Tudi YU je bila optimistična, končala pa v mesnici.

  13. Pri Domovini ste očitno avtorizirali skovanko “leva sredina”.

    Če imamo levo sredino, kdo je potemtakem levica in kdo skrajna levica, če peterčku rdečih strank pravite leva sredina?

    Mar ni to žalitev za SD, ki je direktna ideološka in personalna naslednica krvave komunistične partije?!

  14. Z gornjim sestavkom je Domovina popolnoma nenačelno postavila pod vprašaj legitimnosti preteklih volitev in volilnega rezultata.

    To pa je voda na mlin levici vseh stopenj skrajnosti, ki itak problematizira vsak volilni rezultat, ki ji ni pogodu.

  15. Katerega od Kamničanov torej za predsednika vlade?”

    To je zaenkrat dilema le na Repo4terju in Domovini.

    Res prav kandidata.

    Lista Serpentinšlovega Šarca je prejela pol manj poslanski sedežev od SDS, Nova Slovenija Toninovega Mateja pa pol manj poslanskih sdežev od liste Serpentinškovega Šarca.

    Zakaj imamo sploh volitve, če pri Reporterju in Domovini neodvisno od volilnih rezultatov odločajo o tem kdo bo mandatar in kdo bo sestavljal vlado.

  16. Slovenec kremeniti, na Domovini nisem zasledila, da bi hoteli odločiti KDO bi bil PREDSEDNIK vlade. To bodo odločili poslanci v DRŽAVNEM ZBORU.

    Hvala DOMOVINI, ki nam daje možnost, da tu lahko povemo vsak svoje mnenje. In to pridno počenjata tako Slovenec k., kot opazovalec. Verjetno sta DOBRONAMERNA mladeniča, ki me nazivata “mama Toninova”. Če bi bila res njegova mama, bi bila na njega ponosna. MLADENIČ, kar dobro in prevdarno ravna “na političnem parketu”.

    Pa tudi opazovalec in kremeniti, večkrat povesta kaj pametnega – toda malo preveč sta ostra in pikra. Svoje sinove sem učila, naj ne bosta zajedljiva, če hočeta uspeti. Tudi vama ( mogoče je le eden z dvema imenoma) to svetujem – dobronamerno.

Komentiraj