“Priseljevanju tujcev se zaradi pomanjkanja delovne sile enostavno ne moremo izogniti. Preprečiti je treba zlorabe sistema socialne varnosti”

Včeraj je državni zbor s 45 glasovi za in 31 proti sprejel novelo zakona o tujcih, v tem tednu pa bodo še novelo zakona o zaposlovanju tujcev. Kljub temu, da je bilo nekaj časa govora o odpravi te določbe, pa bo za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih delavcev še vedno nujen opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1.

Prav slednji “Hojsev člen”, kot so ga poimenovali nasprotniki zahteve po osnovnem znanju slovenskega jezika iz vrst Levice in nevladnikov, je razdelil vladno koalicijo, ne pa tudi županov in ostalih, ki se z jezikovnimi težavami tujcev pri nas srečujejo v praksi. 

Poiskali smo mnenja le-teh, pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikom Obrtno-podjetniške zbornice, ki je govoril o nuji uvoza tujih delavcev k nam, a hkratni potrebi po preprečitvi zlorab sistema socialne varnosti. 

Članek je na voljo digitalnim naročnikom Domovine. Digitalno naročnino lahko do 31. marca sklenete 17 % ceneje. Pohitite z naročilom!

Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo članek: Za prvi glasovalni spor znotraj koalicije poskrbel zakon o tujcih. Levica glasovala proti vladnemu zakonu

Kmetje svarijo vlado in Slovence: želite jesti varno, domačo hrano ali uvoženo iz Brazilije?

V prvem članku z naslovom Zaradi metuljčka bodo krave ostale brez trave, pišemo o razlogih za vseslovenski protest kmetov, ki je v petek potekal v 20 slovenskih mestih in tudi marsikje drugje na podeželju.

Kmetom življenje grenijo zahteve nove skupne evropske kmetijske politike, kjer v imenu varovanja okolja prihaja do vedno novih prepovedi, oziroma omejevanja kmetovanja, ki to panogo na območju Nature 2000 dela praktično neizvedljivo. Uredbo o tem je vlada sprejela po tihem, z izjemno kratko javno obravnavo. 

V prvem delu tudi o javnem posvetu na Igu, kjer so predstavniki okoljskega in kmetijskega ministrstva v razgretem vzdušju kmetom pojasnjevali, kako bodo sploh še lahko, zaradi zaščite nekaj ogroženih metuljev, kmetovali v prihodnje. 

Na območju Barja, ki ga določila uredbe pokrivajo, je veliko družinskih kmetij z večstoletno zgodovino, ki živijo zgolj od dela svojih rok. Ena takšnih je tudi ekološka kmetija Uršič v Iški vasi. Obiskali smo njenega lastnika, Antona Uršiča.

Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko ta trenutek še sklenete 17 % ceneje, a je ponudba časovno omejena. V četrtek na prodajnih mestih tiska dobite tednik Domovina za 3,60 €

Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo 1. članek: Zaradi metuljčka bodo krave ostale brez trave