Družba, ki ne zmore minimalnega civilizacijskega soglasja o dveh temeljnih človekovih pravicah, nima nikakršnih možnosti, da bi lahko iskreno in univerzalno ščitila vse druge pravice, ki iz njiju izhajajo, opozarja Matej Avbelj, dekan fakultete za državne in evropske študije.
Mitja Felc v komentarju za Delo nekoliko drugače obravnava sveži primer Zlatke Olah, ki se je ob napovedani deložaciji iz stanovanja v Luciji vanj zaprla in grozila s plinsko eksplozijo. Le … Beri dalje
Urška Makovec se je v intervjuju za Siol.net v vasi Pristava nad Stično pogovarjala z upokojenim brigadirjem Tonetom Krkovičem. Mesto intervjuja je pomembno tudi za to, ker se je “slovenska vojska […] spočela na relaciji med Kočevjem in Ljubljano,” kot je novinarki povedal Krkovič ter dodaja, da je njegova Manevrska struktura narodne zaščite (MSNZ) prav v tej vasi naredila enega od svojih pomembnih korakov.
Včeraj je bil črni torek za slovensko demokracijo, pravno državo in parlamentarizem. Pravzaprav smo doživeli usklajen atentat na normalnost, odgovornost zanj pa lahko pripišemo nikoli podpisanemu premirju med janšisti in antijanšisti oziroma kučanovci. Ta dva ekstrema Slovenijo potiskata v območje političnega in siceršnjega somraka, opozarja Dejan Steinbuch na Portalu Plus.
Žiga Turk v najnovejši kolumni za Siol.net tokrat piše o politični dimenziji, ki se običajno deli po premici levo–sredina–desno, kar pa ji med drugi m pogosto odvzema njeno dejansko razsežnost.
Ladoslav Ambrožič v kolumni na MMC ob petindvajsetletnici samostojnosti piše o današnjem stanju v Sloveniji, ko se je njena zgodba iz tiste o uspehu prelevila v tisto o materialni razslojenosti, korupciji in dvomu v njen sodni ter pravni sistem.
Rado Pezdir v svoji kolumni za Reporter ocenjuje medijsko krajino v Sloveniji. Pravi, da je enaka kot takrat, ko so kriminalci zbrani v podjetju Smelt v časopis Delo napisali članek z naslovom Psi lajajo, karavana gre dalje.
Prve demokratične volitve pred 26 leti so dajale upanje, da bodo katoliki lahko predstavljali pomemben del slovenske politike, namesto tega pa je zdaj Nova Slovenija najšibkejša v parlamentu, SLS pa je … Beri dalje
Petra Sovdat se v svoji kolumni za Finance.si ukvarja s problemom prodaje slovenske največje banke NLB, ki jo nihče noče kupiti.
Potem ko je multinacionalka IBM zapustila pogajanja o naložbi v klicni center v Mariboru, ki bi lahko dal do tisoč delovnih mest mladim na območju z najvišjo brezposelnostjo v državi, je na dlani, da je po vodi splavala napovedana velika investicija za Podravje.
Po neuradnih informacijah časnika Večer naj bi šlo pri pogajanjih s predstavniki IBM-a za spodrsljaj vladne agencije Spirit, krivdo za propadli posel jim pripisuje tudi mariborski župan, gospodarski minister pa je vse pristojne za zdaj pokril. Menda se IBM ni znal izjasniti, kaj sploh hoče.
Zoper ministrico Anjo Kopač Mrak je vložena interpelacija. Očitajo ji prikrivanje strokovnih napak in vpletanje politike v stroko. Ker za očete, matere in otroke ni naredila veliko dobrega, za njo, če bi odšla, ne bi žalovali.
Urška Makovec se je z Mitjo Štularjem, predsednikom programskega sveta RTV pogovarjala o njegovem pogledu na vlogo programskega sveta RTV Slovenija, avtonomiji medijev, ideološkosti RTV ter odnosu med politiko in novinarstvom.
Bivši sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič piše o tem, zakaj je sodba U-I-147/12 Ustavnega sodišča o obdavčevanju delavcev migrantov v Avstriji primer “zgrešenega udara”, ki bi se na Evropskem sodišču za človekove pravice obrnila na glavo, torej v prid delavcev.
Bernard Nežmah v svoji kolumni za Studio City piše Milanu Brglezu in njegovi odločitvi, da zavrne predlog za referendum s strani sindikata migrantskih delavcev.
“Mit, ki ga bomo imeli tokrat na tapeti, je tesno povezan s prejšnjim. Slovensko sodstvo mora biti po ustavi neodvisno. Ugotovili smo, da ni. Ker slovensko sodstvo ni neodvisno, tudi ne more biti nepristransko.”