Pismo z Norveške: Po osmih stoletjih je ostal le še ducat vernikov 

Svetlolasi Norvežan, uradni vodič po prelepi starodavni, v celoti leseni, cerkvi ponosno pove: »Na tem mestu se bogoslužje neprekinjeno izvaja že več kot 800 let.« 

Impresivni podatek mi je odgovoril na vprašanje, ki me je mučilo ves čas od vstopa v tipično norveško srednjeveško cerkev, eno od samo 28 preostalih od nekoč 3000 cerkva. Ali je to še cerkev ali samo muzej? Ni bilo namreč videti, da je cerkev še v uporabi, razen enega molitvenika, ki sem ga bil opazil odloženega v prezbiteriju. 

… Osupnilo pa nas je dejstvo, da so vsi Norvežani kristjani. To postanejo z rojstvom na Norveškem, saj imajo državno luteransko Cerkev, ki ima za svojega papeža kralja. Velika večina Norvežanov je zato tudi krščenih. Na vprašanje, koliko ljudi pride k nedeljskemu bogoslužju, je odgovoril s kančkom ponosa: »Lom je eden od najbolj vernih krajev v državi. Zato je bogoslužje še vedno redno. Vsako nedeljo pride v cerkev med 12 in 15 ljudi.« …  

Članek je namenjen kupcem in naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin. 

Če se za naročnino še niste odločili, v branje ponujamo odprto vsebino: Novomašnikov vse manj, a odgovorni tolažijo: bolj pomembno od števila je, da so pravi.

Naslovnica: Domovina 56

Ničeve pravice otroka 

V zadnjih dneh je država Slovenija, katere državnost in demokracija sta bili pred tremi desetletji rojeni iz boja za človekove pravice, doživela grob napad na človekove pravice najšibkejših državljanov. Otrok. Pravice odraslih so postale pomembnejše od pravic otrok. 

Članek je namenjen kupcem in naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin. 

Milan Krek: Janša ni nikoli politično pritiskal name

Milan Krek je v ponedeljek predal posle generalnega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki ga je po svojih besedah kot prvi vodil strokovno in ne politično, kar pa so mu nekateri tudi najbolj zamerili.

V tokratni oddaji Vroča tema, ki jo vsak teden predvajamo na spletni strani Domovine, je bil gost dr. Milan Krek, ki je v ponedeljek predal posle generalnega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) svojemu nasledniku, sicer vršilcu dolžnosti Branku Gabrovcu, ki je tudi predsednik Sveta za zdravje pri Socialnih demokratih. Krek je vztrajal na profesionalizmu, da se z njegovim odstopom najprej seznani vlada, preden o razlogih za odhod tudi javno spregovori, zato je bil pretekli teden za pogovor nedosegljiv, čeprav je sam že ponudil odstop, s katerim se je v petek nato seznanila tudi nova Golobova vlada.

Dr. Krek je bil tokrat brez dlake na jeziku. V intervjuju se je dotaknil svoje dvoletne bitke z epidemijo covida-19, spregovoril je o odnosu s tedanjim predsednikom vlade Janezom Janšo, o ravnanju opozicije, ki ga je strašila, pa tudi o potezah nove Golobove vlade, ki ga skrbijo. Med drugim ga čudi, zakaj se je strokovna skupina za covid-19, ki jo zdaj vodi dr. Mario Fafangel, v mesecu dni oglasila samo enkrat, čeprav Slovenija trenutno na dan beleži 1.000 okuženih z novim koronavirusom. V Krekovem obdobju na čelu inštituta so imeli tudi po pet tiskovnih konferenc na teden.

Članek je namenjen kupcem in naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin. 

Nato ne bo poslušal niti nasvetov Fajonove niti Šarca

Včasih nastaja vtis, kot da si leta 2022 v nekaterih slovenskih strankah in njihovih medijih želijo ustvarjanja nezaupanja do Nata oz. simpatij do socializma.

Članek je namenjen kupcem in naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin.