Zaradi počitnic Domovine se zapirajo svetovni mediji (Šaljivo)

Spet je tu avgust, sezona počitnic in dopustov, s katero se bo z velikim pogumom spopadla tudi naša revija. Napovedani oddih Domovine je sprožil val težav in ogorčenja, ki ga ni pričakoval nihče. Po napovedi našega dopusta so v nekaj urah tudi največji svetovni časopisi in medijske hiše napovedali premor, v škrlatno so se odele borze, domino efektu pa ni videti konca.

Tazadnja je humoristična rubrika tednika Domovina, ki je na voljo tudi spletnim naročnikom. Do 1. septembra lahko sklenete digitalno naročnino po poletni ceni.

Ponavljavci

Dijake, ki so ponavljali (tj. šli dvakrat v isti) razred, smo nekoč imenovali repetenti, kar prevedeno v knjižno slovenščino pomeni ponavljavci. Marsikateri pojav današnje Slovenije daje vtis, (kot) da smo narod ponavljavcev.

Ne glede na več kot tridesetletni obstoj države sta še vedno v ospredju dve temeljni vprašanji:
1. vprašanje o pomenu konca hladne vojne in polôma socializma, in
2. vprašanje o geopolitičnem položaju Slovenije.

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je namenjena kupcem in naročnikom tednika Domovina ter digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin.

Če se za naročnino še niste odločili, vam v branje predlagamo dva izmed za vse obiskovalce odprtih člankov:

Medtem v Ukrajini: Branitelji na bojišču uspešnejši od okupatorjev, Rusija z nespodobnim povabilom

Balkanska fronta ruske invazije Ukrajine

Avtomobil – Leonardo da Vinci

»Dober dan, dober dan, mojster Leonardo, a imate še odprto?!«
»O, sosed Marjan! Samo vas se je še manjkalo! Pa nisem nič slišal trkanja.«
»Sem videl vrata odprta, pa sem si rekel, če so vrata odprta, je mojster gotovo še v delavnici. Menda ne bi pustil odprto, da bi čisto vsak lahko vstopil in se mu motal pod nogami.«
»Vrata, vrata … Vidiš, to je en pameten izum, samo uporabljat’ ga je treba znat’. Zapirat’ vrata, da ne pridejo muhe noter in še kak drug še bolj zoprn mrčes.«
»Ja, mrčes je pa res nadležen.«
»Res, res … To kar pika in najeda. Brez prestanka.«
»Kaj pa delate, mojster?«

Satira Gregorja Čušina je namenjena kupcem in naročnikom tednika Domovina ter digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin.

Karikatura: Novorek

Karikatura Borisa Oblaka je namenjena kupcem in naročnikom tednika Domovina ter digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin. 

Moja velika molitev ali napotki za plovbo skozi razburkano morje življenja

Izklapljati, izklapljati, izklapljati petkrat, desetkrat, dvajsetkrat in večkrat na dan:
težke misli, ki jih porajajo smrt dragih ali bližnjih, bolezni, razbite družine ali skaljeni odnosi v njih, problemi na delu, v širši družbi ipd.,
hude misli, ki privrejo iz človeka, ko je prizadet, razburjen, užaljen itn. pa
težke dileme, ki se porajajo v človeku, ko se znajde na razpotjih in ne ve, kako se odločiti. 

Kolumna Milana Gregoriča je namenjena kupcem in naročnikom tednika Domovina ter digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin. 

Od inflacije do nadvladne nevladne organizacije

Od prihoda nove leve vlade Roberta Goloba se velikrat spomnimo na čase rajnke Jugoslavije. Ne samo zaradi priklanjanja sedanjih ministrov bronastemu kipu komunističnega veljaka in zaradi glasne jugonostalgije. Še bolj zaradi vrst pred črpalkami, ki se jih spominjamo iz časa, ko si za avtomobil na mesec dobil bone za 30 litrov goriva. In zaradi inflacije. Ne eno ne drugo sicer v obsegu ni niti približno podobno časom komunizma, hvala Bogu. So pa si nadvse podobna ravnanja oblastnikov. Govorjenje brez prave strategije in brez velikega znanja. Vsakdo vidi, da politiki še sami niso povsem prepričani v svoje besede. O konkretnih ukrepih govorijo abstraktno, z velikimi besedami in še večjimi obljubami. Mediji pa tudi o najtežjih težavah vlade in države poročajo mirno in pomirjujoče.

Članek je namenjen kupcem in naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin. 

Žongliranje Kitajske in ZDA okoli Tajvana

Bidnova administracija je bila letos poleti vse bolj zaskrbljena zaradi kitajskih izjav in dejanj v zvezi s Tajvanom, nekateri uradniki pa so se bali, da bodo kitajski voditelji v naslednjem letu in pol poskušali ukrepati proti samoupravnemu otoku – morda tako, da bodo poskušali prekiniti dostop do celotne Tajvanske ožine ali njenega dela, skozi katerega redno plujejo ameriške vojaške ladje.

Kitajski uradniki so letos poleti odločno zatrdili, da nobenega dela Tajvanske ožine ni mogoče šteti za mednarodne vode, kar je v nasprotju s stališči Združenih držav in drugih držav. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je junija dejal, da “ima Kitajska suverenost, suverene pravice in jurisdikcijo nad Tajvansko ožino”.

Za ZDA je sedaj predvsem vprašanje, kaj se lahko naučijo iz Ukrajine in kako je sedanja vojna aplikativna v situacijo v Tajvanu.

Komentar geostrateške situacije glede Tajvana Martina Nahtigala je namenjen digitalnim naročnikom Domovine. Če to še niste, lahko postanete spodaj, po poletni ceni 58,80 € za celo leto. 

Za vse obiskovalce Domovine je na voljo članek: Obisk Nancy Pelosi v Tajvanu pustil za seboj vojaške, ekonomske in politične posledice z neznanim izkupičkom

Malvazija namesto vode (šaljivo)

Obala se zadnji mesec spopada z več hudimi problemi. Slaba vidljivost in slab zrak zaradi dima hudega požara na Krasu, vročinski valovi blizu 40 °C, pomanjkanje pitne vode ter, kot da ne bi bilo to dovolj hudo, še italijanski in nemški turisti, ki ne govorijo tujih jezikov.

ženska, Egipčanka, na balkonu

Zmote o sekularnih režimih v muslimanskih državah (pismo iz Egipta)

Poroka je lahko sanjska in romantična ali takšna, kot sem jo izkusil v Egiptu. Naj omenim, da bi jurišanje na strojnično gnezdo povzročilo manj stresa, kot so ga postopki, da sem se poročil z ljubeznijo mojega življenja, ki je, morda ste že uganili, rojena muslimanka.

Članek kolumnista Domovine Andraža Šesta je ekskluzivno na voljo naročnikom in kupcem revije Domovina ter digitalnim naročnikom na Domovina.je. Če to še niste, lahko postanete spodaj, trenutno po precej nižji poletni ceni za digitalni dostop …

Plaža – Fred Yates

Brez dvoma drži, da Slovenija, kar se tiče zdravstva, caplja daleč za drugimi državami.

Vse do sedaj sem, ker se pač nisem v zadostni meri zanimal za politiko, menil, da je to posledica podedovanega sistema nekdanje države, divje privatizacije in prirejenih razpisov, kar vse so izkoristili zaslužkarji in raznorazni tako imenovani zdravstveni lobiji in iz česar izvirajo seveda premajhna vlaganja v obnovo starih in izgradnjo novih kapacitet ter sramotno premalo plačano zdravstveno osebje na čelu z medicinskimi sestrami in mladimi zdravniki, ki si službe raje poiščejo v bolje plačani tujini.

Tako sem mislil … Vse do sedaj …

Suša ni problem, ampak priložnost

Ponoči se je znočilo. Če bi to bila prva novica osrednjih televizijskih poročil, bi ljudje osupnili. Ne gre namreč za nič nenavadnega. Vsako noč se znoči. Zato to ni novica, ampak dejstvo, oziroma predvidljiva sprememba, za katero vemo tudi brez medijev.

Poleti ljudje medijev ne spremljamo veliko. Novic je manj, obenem pa smo več na prostem in na najdemo časa za televizijo. Ko pa jo odpremo, poslušamo glavne novice, da je vroče, da je suša in da so požari. A to že vsi vemo.

Poleti je pač vroče. Poleti je pač suša. Poleti so pač požari. Vsako poletje je – pač tako.

Članek je namenjen kupcem in naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin. 

Dežele so vzele oblast v svoje roke (šaljivo)

Šestega julija je državni svet brez glasu proti podprl predlog o pokrajinah in s tem nadaljeval pot proti novi notranji ureditvi, s katero bomo dobili 15 pokrajin ter posebno metropolitansko občino Ljubljano. Vonj po večji svobodi so zavonjale lokalne uprave ter osnovale revolucionarne ukrepe, kot jih še nismo videli.