Kako ohraniti premoženje in kam vlagati v času visoke inflacije

Evropska unija in dobršen del ostalega sveta ta čas zadeva visoka inflacija. Maja letos je po prvih ocenah poskočila na rekordnih 8,1 odstotka, kar je štirikrat več od ciljne inflacije ECB na ravni pri dveh odstotkih. ECB bo posledično na julijskem zasedanju dvignila obrestno mero za 0,25 odstotka. V letu 2022 pričakujejo 6,8 % inflacijo. 

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin maja na letni ravni v povprečju zvišale za 8,1 odstotka, od aprilskih pa so bile višje za dva odstotka. Majska letna inflacija je najvišja po aprilu 2002, ko Slovenija še ni bila v EU in območju evra.

Inflacija pomeni, da naš denar, naložen v banki ali skrit v nogavici, izgublja svojo vrednost. Kam ga torej investirati, da bi bile te izgube čim manjše, ali bi z njim morda celo ustvarjali dobiček?

O tem, na kakšen način to storiti, smo se med drugim pogovarjali s svetovalcem Primožem Cencljem, vodjo obvezniških naložb pri Generali Investments. Cencelj je nosilec naslova najboljšega upravljalca premoženja desetletja in trikratni najboljši upravljalec portfelja leta v Sloveniji (intervju z njim lahko preberete TUKAJ).

Članek Kako ohraniti premoženje in kam vlagati v času visoke inflacije je ekskluzivno namenjen digitalnim naročnikom in naročnikom ter kupcem tednika Domovina. Z digitalno ali tiskano naročnino dostopate še do kopice drugih uporabnih vsebin, med drugim tudi koledarja priporočenih dogodkov, filmov, videov in TV oddaj.

Na digitalno naročnino po poletni ceni 58,80 € za eno leto se lahko naročite TUKAJ.

Štiridnevni delovni teden – kakšne so prakse evropskih držav?

Skrajšanje 40-urnega delovnega tedna ni nova zamisel. Razprave o štiridnevnem delovnem tednu so se ponovno razplamtele zaradi pandemije COVID-19, delavci in delodajalci pa so ponovno premislili o pomenu prožnosti in ugodnosti na delovnem mestu.

Zamisel je preprosta – zaposleni bi delali štiri dni na teden, pri čemer bi bili enako plačani in bi prejemali enake ugodnosti, vendar z enako delovno obremenitvijo. Podjetja, ki bi skrajšala delovni teden, bi torej delovala z manj sestanki in več samostojnega dela. Vendar prakse in odzivi so po Evropi različni ter so predvsem v preizkusni fazi.

Članek je ekskluzivno namenjen digitalnim naročnikom ter kupcem in naročnikom tednika Domovina. Naročniki lahko postanete spodaj.
Za vse bralce pa je na voljo predhodni članek na temo štiridnevnega delovnega tedna: Štiridnevni delovni teden: je res vse zlato, kar se sveti?