Karantino: nedeljska zgodba iz karantene

Tino Mamić
10
Foto: osebni arhiv T. M.

Peta karantenska nedelja, ki jo sicer imenujemo tudi cvetna, bo lepa. Pomladno dehteča. In drugačna. Bojim se, da take cvetne nedelje, kot smo jo bili praznovali lani, ne bo nikoli več. Upam, da nimam prav.

Saj se ne pritožujem. Nikakor. V resnici se mi godi. Vsa družina je doma. Prej smo se zbrali vsi skupaj le za vikende in to še ne vse. Če odmislimo kratki petek in delovno soboto (dan za čiščenje in pospravljanje), smo bili skupaj samo ob nedeljah.

Privilegij biti skupaj

Sedaj smo vsi skupaj, privilegirano sami, že 38. dan. Z mojo drago sva namreč otroke vzela iz šole še dva dni pred uredbo. Dela imamo ogromno. V naši družinski firmi za izdelovanje družinskih dreves počasi končujem stara naročila in v resnici pravzaprav potrebujemo še nekaj dni, da preuredimo spletne strani. Soproga ima šiht v šoli – otroci namreč dobivajo toliko gradiva, kot da bi dan imel najmanj 40 ur. Ne vem, kaj so hoteli učitelji s tem doseči, vsekakor pa so ga polomili na celi črti.

Več imamo tudi časa za duhovnost. Možinja me, nas, vsako jutro spodbudi, da gremo k maši. In to k samemu papežu v Vatikan. Je kar zanimivo, saj ima F1 take pridige, da ti ostanejo v spominu. Zadnjo soboto je govoril o sodobnemu klerikalizmu. To pridigo bi morali poslušati naši škofje in župniki, prav zares … Zvečer si vzamemo tudi čas za daljšo molitev. Redno vsak dan, česar nam prej ni uspevalo.

Paternošter

Otroci so navdušeni nad rožnim vencem. Vsak si vzame svoj paternošter (roženkranc, bi rekli Kranjci), velikokrat se za tistega rumenega znajo tudi skregati. V resnici ne molimo klasičnega, ampak novega. Liberalnega, sekulariziranega krajšega. Bodisi tistega od Faustine Kowalske, ki mi je teološko bolj pri srcu, bodisi medjugorskega (sedem očenašev, avemarij in slavaočetov), nad katerim je posebej navdušen naš štiriletnik, saj zna moliti naprej vse tri dele. Smo enkrat ali dvakrat zmolili tudi »pravega«, a je bila doza 150 avemarij za otroke prevelika.

Cvetna je naša peta karantenska nedelja – preventivno nismo šli k maši v cerkev že na zadnjo šarčevo nedeljo, ko so bile cerkve še odprte in je še veljalo pravilo stare vlade in njenih strokovnjakov, da brez simptomov nisi kužen.

Pri naši nedeljski e-maši si do dobrega vzdušja pomagamo tako, da se oblečemo lepo. Ne ravno v kravati, a elegantno. Vsekakor ne v trenirki. Je namreč nedelja.

Kakor Golob …

Nedeljskih maš po internetu je ogromno. Je kar težko izbrati. Spominjam se, kako sem pred četrt stoletja neko nedeljo v nekem ameriškem mestu, katerega imena se ne spomnim več, iskal, kje imajo katoliško nedeljsko mašo: odprl sem telefonski imenik in na rumenih straneh izbiral. »Najboljši kraj za praznovanje z Jezusom,« se je oglaševala ena župnija. Zdelo se mi je smešno …

Trenutno pa je v Sloveniji »najboljši kraj za praznovanje z Jezusom« Bohinjska Bistrica. Spletni župnik Martin Golob, ki je pionir slovenske spletne pastorale, ima namreč pri maši kakih 4000 ljudi. Pa še tiste, ki gledajo posnetek. Govori jasno in s humorjem. Pravi motivacijski govornik. Če računamo, da je nedeljnikov v Sloveniji kakih 100.000, lahko rečemo, da ima Golob zavidljiv delež. K spletnim in televizijskim mašam namreč gre precej manj ljudi kot jih je šlo v cerkve.

Bohinjski župnik vsekakor »pobere« več elektronskega občestva, kot ga poberejo vsi drugi slovenski duhovniki skupaj. Kaj sploh še delamo tukaj, se verjetno sprašujejo duhovniki, katerih mašo spremlja med 0 in 50 ljudi. A ni prav, da si postavljajo taka vprašanja. Golob je lahko navdih, ni pa edini standard.

Pri naši nedeljski e-maši si do dobrega vzdušja pomagamo tako, da se oblečemo lepo. Ne ravno v kravati, a elegantno. Vsekakor ne v trenirki. Je namreč nedelja. Naši trije ministranti se pred mašo včasih skregajo, včasih pa tudi povsem lepo dogovorijo, kdo bo zvonil z zvončkom. Vstajamo in sedimo tako kot v cerkvi. Med sedenjem ne ležimo na kavču. Na preprogi udobno tudi klečimo, česar v mnogih cerkvah ne moremo. Pred ekranom med mašo stoji krožniček s sedmimi koščki nalomljenega kruha. In kozarec vina. Tako imamo obhajilo pod obema podobama. Ne vem, če to teološko zdrži, a vsekakor se mi zdi tako za otroke kot za odrasle bolj primerno kot molitev za »duhovni prejem svetega obhajila« pred televizijskim ekranom.

Po maši gremo na kavo. Tako kot v starih dobrih časih. Za cvetno nedeljo smo se četrt ure po maši dogovorili za video kavo s prijatelji in botri iz Izole. Kosilo bo praznično kot doslej na vsako nedeljo. Tu ni prav nobene razlike.

To je seveda samo moje doživljanje. Nekateri, okuženi zaradi zdravnikov, učiteljev in ostalih, ki so šli smučat v žarišče epidemije v Italiji, se dušijo pod respiratorji, zaviti v plastiko, cvetno nedeljo doživljajo povsem drugače … Naj bodo zato naše molitve velikega tedna namenjene prav njim. Tudi Jezus na križu je umrl zaradi zadušitve, pravijo biblicisti.

Karantena je pač karantena. Ukiniti je ne morem. Zaobiti jo pa tudi ni najbolj modro. Jo je treba sprejeti in ponotranjiti. Vzeti za svojo.

Karantino.

10 KOMENTARJI

    • Ah Micka, ti mešaš granate in krompir!
      Eno so begunci. Njim smo DOLŽNI pomagati! Tudi Slovenskih beguncev je bilo že mnoooogo. Begunci se selijo, da preživijo. In tam, kamor pridejo, sprejmejo lokalne vrednote. Postanejo del družbe in si prizadevajo biti njen koristen člen. Poglej Slovensko skupnost v Argentini.
      Drugo so trenutni migranti. Njihov naval na Evropo ima v ozadju zlobno arabsko politično agendo. Ki zlorablja lokalno vero, neukost množic in ekonomsko neravnovesje.
      In tukaj je frau Angela Dorothea Merkel pogrnila, ker je mislila, da uvaža delavno silo, uvozila je pa sovražnike in uničevalce Evropske kulture. Takim pomagati je isto, kot bi pustli volku, da varuje ovce. So se že predstavili. torej NE!!!

    • Pa tega ne bo lepo prebrati.
      KAMPALA, Uganda (AP) – Nekateri najrevnejši ljudje iz Ugande so nekoč delali tu, na ulicah Kampale, kot prodajalci sadja na pločniku ali kot ročniki vsega, od robcev do praženih arašidov.

      Zdaj jih ni več in nihče ne ve, kdaj se bodo vrnili, žrtve globalne gospodarske krize, povezane s koronavirusom, ki bi lahko uničil delovna mesta za milijone na afriški celini, mnogi, ki živijo od ust do ust z ničimi prihranki.

      “Na celini smo že veliko. Ebola, da, afriške vlade so si prizadele, a česa takega še nismo videli, “je za The Associated Press povedala Ahunna Eziakonwa, regionalna direktorica razvojnega programa Združenih narodov za Afriko. “Afriški trg dela poganja uvoz in izvoz, z zapiranjem po vsem svetu pa to pomeni, da je gospodarstvo zamrznjeno.

      “In s tem seveda vseh delovnih mest ni več.”

      Več kot polovica 54 afriških držav je uvedla zapornice, policijske ure, prepovedi potovanja ali druge ukrepe, da bi preprečila lokalni prenos virusa. Te segajo od Južne Afrike, kjer neenakost in kriminal povzročata najrazvitejšo afriško državo, do mest, kot je Uganda, kjer neformalni sektor predstavlja več kot 50% bruto domačega proizvoda države.

      Zapuščene ulice v središču Kampale, ugandske prestolnice, poudarjajo izziv, s katerim se soočajo oblasti na najrevnejši celini na svetu, v katerih živi 1,3 milijarde ljudi: kako skrbeti za milijone ljudi, ki so doma ali tedne ali celo mesece zaprli.

      Ker nekatere vlade pravijo, da ne morejo zagotoviti neposredne podpore, bi bila usoda velikega neformalnega sektorja v Afriki lahko močan primer, za kar strokovnjaki predvidevajo, da bo škoda za gospodarstva v državah v razvoju brez primere. Med milijoni brezposelnih so naključni delavci, drobni trgovci, ulični prodajalci, mehaniki, taksi prevozniki in dirigenti, gospodinje in natakarice ter trgovci z vsemi, od rabljenih oblačil do gradbene strojne opreme.

      Če ne bo mogoče nadzorovati širjenja virusa, bo do 50% vse predvidene rasti delovnih mest v Afriki izgubljeno, saj bodo letalstvo, storitve, izvoz, rudarstvo, kmetijstvo in neformalni sektor prizadeli, je dejal Eziakonwa.

      “Doživeli bomo popoln propad gospodarstva in sredstev za preživetje. Sredstva za preživetje se bodo odpravila na način, kakršnega še nismo videli,” je opozorila.

      Gospodarska komisija ZN za Afriko je dejala, da bi lahko pandemija resno omejila že ustaljeno rast v številnih državah, saj države, ki izvažajo nafto, kot sta Nigerija in Angola, ob padcu cen izgubijo do 65 milijard dolarjev prihodka.

      Gospodarstva v podsaharski Afriki veljajo za posebej ranljiva, ker so številna močno zadolžena in se nekateri borijo le za izvrševanje svojih proračunov v manj stresnih okoliščinah.

      Zdaj bo celina morda potrebovala do 10,6 milijarde dolarjev zaradi nepričakovanega povečanja izdatkov za zdravje, izgube prihodkov pa bi lahko privedle do tega, da bi dolg postal nevzdržen, je marca dejala šefica UNECA Vera Songwe.

      Sledili so nujni pozivi k paketu spodbud za gospodarstvo.

      Povezani diaprojekcija: odziv celine Afrika na Covid-19 (zagotavljajo foto storitve)

      Slide 1 od 212: Pustna avtocesta je v Cape Townu v Južni Afriki vidna v petek, 27. marca 2020, potem ko je Južna Afrika za 21 dni zašla v državno zapornico, da bi ublažila širjenje na koronavirus. Novi koronavirus pri večini ljudi povzroča blage ali zmerne simptome, vendar pri nekaterih, zlasti starejših odraslih in ljudeh z obstoječimi zdravstvenimi težavami, lahko povzroči hujše bolezni ali smrt (AP Photo / Nardus Engelbrecht)
      Naslednji diapozitiv
      Celozaslonski način
      1/212 SLIDES © (AP Photo / Nardus Engelbrecht)
      CAPE TOWN, JUŽNA AFRIKA
      Pustna avtocesta je v Cape Townu v Južni Afriki opažena v petek, 27. marca 2020, potem ko je Južna Afrika za 21 dni zapustila državno zapornico, da bi ublažila širjenje na koronavirus. Novi koronavirus pri večini ljudi povzroča blage ali zmerne simptome, za nekatere, zlasti starejše odrasle in ljudi z obstoječimi zdravstvenimi težavami, pa lahko povzroči hujše bolezni ali smrt

      Etiopski premier Abiy Ahmed je govoril o “eksistencialni grožnji” afriškim gospodarstvom, medtem ko je od držav G20 iskal do 150 milijard dolarjev. Na srečanju afriških finančnih ministrov se je strinjalo, da celina potrebuje spodbujevalni paket v višini do 100 milijard dolarjev, vključno z opustitvijo do 44 milijard dolarjev obresti.

      Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je podprl pozive k spodbujevalnemu paketu in v nedavnem govoru dejal, da bo pandemija “spremenila dobiček, ki so ga dosegle številne države v zadnjih letih.” Več afriških držav je bilo med najhitreje rastočimi na svetu.

      Mednarodni denarni sklad je 25. marca sporočil, da je od blizu 20 afriških držav prejel zahteve za financiranje v nujnih primerih, pri čemer bodo sledile zahteve še 10 ali več. Mednarodni denarni sklad je od takrat odobril kreditne pogoje za vsaj dve zahodnoafriški državi – Gvinejo in Senegal, ki se soočata z gospodarskimi motnjami, povezanimi z virusi.

      Nadaljnji izzivi obstajajo. Rastoča korupcija v mnogih afriških državah napaja neenakost, slabe ali neobstoječe javne službe pa nagajajo jezo javnosti, ki včasih preraste v ulične proteste in smrtonosno nasilje.

      Ukrepi za nadzor širjenja zdravila COVID-19 bi se lahko še poslabšali, saj bodo ljudje, ujeti doma, lačni.

      UNECA je pozvala k izrednim ukrepom za zaščito 30 milijonov delovnih mest, ki so takoj ogrožena po vsej Afriki, zlasti v turističnem in letalskem sektorju, rekoč, da bo celina prizadeta močneje kot drugi z gospodarsko cestnino, ki bo poslabšala “trenutne ranljivosti.”

      Potem ko je ugandski predsednik Yoweri Museveni sporočil, da bodo trgovci s hrano lahko ostali odprti v skladu z ukazi za odstranitev gneče, so nekateri prodajalci sadja napadli oboroženi moški in odvzeli blago, kar je opravičilo od poveljnika vojske. Museveni je pozneje napovedal učinkovito zaustavitev, zapiranje javnega prevoza in vsa podjetja, ki niso nujna.

      “Kaj bom jedel, če nas ne bo več delal? Museveni tega ne morejo storiti, “je dejal Marius Kamusiime, ki upravlja potniški motocikel. “Morda se bomo morali vrniti v vas, če ta korona postane resna.”

      Na celini, kjer so razširjene družine pogoste, nekateri trdijo, da lahko ena izguba zaposlitve dopusti za ducat ali več ljudi.

      “Sedenje ni možnost, ker nimajo zaklenjenega denarja,” je dejal Eziakonwa, uradnik UNDP, ki je bil pristojen za Afriko.

      Nekatere vlade, kot je Ruanda, distribuirajo hrano tistim, ki jo potrebujejo, vendar obstajajo vprašanja o trajnosti.

      »Vemo, kaj storiti, da oživimo gospodarstvo. Ne vemo, kako oživiti ljudi, “je dejala ganska predsednica Nana Akufo-Addo. Ustvaril je sklad za boj proti virusom, ki bi skrbel za tiste, ki potrebujejo pomoč, in tri mesece doniral protivrednost svoje plače.

      A mnogi si želijo, da bi dobili večjo podporo, vključno z davčnimi olajšavami, ki koristijo širšemu delu revnih mest.

      V Keniji je predsednik Uhuru Kenyatta napovedal začasno davčno olajšavo ljudem, ki jih opisujejo kot prejemnike z nizkimi dohodki – tiste, ki zaslužijo do 240 dolarjev mesečne plače – kot tudi znižanje najvišje stopnje dohodnine z 30% na 25%. 94 milijonov dolarjev je namenil tudi “ranljivim članom naše družbe”, da jih zaščiti pred gospodarsko škodo.

      Toda drugi voditelji pravijo, da si takšnih ugodnosti ne morejo privoščiti.

      Ob tem, da “bogate države sproščajo osupljive vsote”, da bi spodbudile svoje gospodarstvo, je predsednik Benina Patrice Talon dejal, da njegova zahodnoafriška država “kot večina afriških držav nima teh sredstev”.

      ___

      Francis Kokutse v Accra v Gani; Elias Meseret v Adis Abebi, Etiopija; in Virgile Ahissou v Cotonouju, prispeval je Benin.

  1. Virus ni tako majhen, da bi s kvalitetno masko ne smeli hoditi na avtobuse, v cerkev in po nakupih. Tega se zavedajo v Južni Koreji in na Japonskem. Toda EU si želi postaviti maršale brez omejitve trajanja mandata. EU si nam želi vzeti vse človekove pravice. Ne smemo več v pohištveni salon ali v cerkev. Nimamo več pravic. Živimo kot v Severni Koreji. Zdaj nam bodo navozili še prehlajene Afganistance iz Grčije. Kmalu bomo prve okronane migrante dobili v svojo sredo. Seveda po ukazu gospe Urše iz Bruslja.

  2. Oj, to je pa skoraj na las podobno temu, kako zadeve doživljamo in živimo pri nas. Midva imava že +/-odrasle, a še vedno doma živeče otroke, ki so pred karanteno v glavnem samo še spali doma. Zdaj smo spet družina. Skupaj ves božji dan. Včasih to doživljam kot poseben dar. Spet otroci pod perutnico:) Čisto zares pa se imamo lepo. Vsak opravlja svoje dolžnosti, vsake toliko se posamezno umaknemo, da se malo izpraznimo in znova napolnimo, otroci se nekaj družijo po zoomu in skypu, ampak to na par dni. Sicer pa smo samozadostni. Vidim kakšen blagoslov je, ker nas je več (6).
    Vsekakor pa ob 19h vsak, čisto vsak večer pustimo, karkoli že počnemo, prižgemo svečo in molimo en del rožnega venca. In, priznam, sem ponosna na naju, ker nama je uspelo, da nihče od otrok niti namigne ne, da mu je zoprno. Hvala Bogu. Si ne delam utvar, da je to samo najina zasluga.

  3. Tino hvala za predstavitev “KARANTENA-MAŠE”

    Tudi jaz vzamem mašo po TV ekranu resno.
    Pohitim, da kosilo že delno pripravim prej, tako, da sem od 10 ure, pa do 11 ure, pred TV ekranom, pri maši “v Mariboru”.

    Danes je bilo kar slovesno, ker je nakoru, večglasno, pela tudi ena družina.
    V dnevni sem pripravila šop oljčnih vej in jih na začetku maše tudi blagoslovila z blagoslovljeno vodo, kot je svetoval MARIBORSKI ŠKOF. Tako je bilo lepo doživetje Cvetne nedelje.

  4. Polni rožni venec (4 deli) vsebuje 200 avemarij (+3 uvodne). Poleg omenjenih obstajata tudi rožna venca Kristusovih svetih ran in Marijinih krvavih solz.

    Na youtubu pa očeta Fr.Marka Goringa iz Ottawe.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime