Kaos v ženskem športu: transspolna plavalka premagala transspolnega plavalca, univerza kritike usmerja na terapijo

Foto: Instagram, Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Potem ko je konec leta transspolni plavalec Lia Thomas, ki se identificira kot ženska, drugega za drugim rušil univerzitetne in državne rekorde v ženskem plavanju, je ta vikend moral priznati premoč. Na tekmovanju ga je premagala transspolna plavalka Iszac Henig, ki si je že dala odstraniti prsi.

Več sotekmovalk, ki so želele iz protesta tekmovanje bojkotirati, se za bojkot ni odločilo iz strahu, da bi jih označili za transfobične in jim prepovedali nastop na tekmovanjih v februarju. Univerza v Pensilvaniji medtem izraža podporo Thomasu, staršem, ki se nad trenutnim stanjem pritožujejo, pa sporoča, da dela vse, kar je v njeni moči, da študentom-atletom pomaga sprejeti in se soočiti s Thomasovim uspehon, poleg odgovora pa so priložili povezavo do terapije duševnega zdravja.

22-letni Lia Thomas je biološki moški, študent Univerze v Pensilvaniji in član tamkajšnje univerzitetne plavalne ekipe. Potem ko je tri leta tekmoval v moški ekipi, nazadnje novembra 2019, je zaradi spolne tranzicije športno kariero za skoraj dve leti prekinil, konec prejšnjega leta pa se je pridružil ženski ekipi Univerze v Pensilvaniji.

Še novembra 2019 plavalec, danes ruši rekorde med plavalkami


Lia Thomas pred tranzicijo v žensko, ko je še tekmoval v moški kategoriji. Foto: Facebook Lia Thomas


Njegov uspeh je bil bliskovit, konec lanskega leta je že podrl vsaj tri univerzitetne in dva nacionalna rekorda v ženskem plavanju. V prostem slogu na 1.650 jardov (približno 1.500 metrov) je drugouvrščeno biološko žensko Anno Kalandadze za seboj pustil za celih 38 sekund.

Na zadnjem srečanju med Univerzo v Pensilvaniji, Univerzo Yale in Univerzo v Dartmouthu, ki je v Filadelfiji potekalo pretekli vikend, pa Thomas ni blestel kot običajno. Opazovalci sicer ocenjujejo, da za razliko od tekovanj v lanskem letu tokrat ni dal vsega od sebe. Zmagal je le eno tekmo, skupno pa zasedel šele peto mesto. Zvezda vikenda je bila Iszac Henig.

Henig je biološka ženska, ki pa je aprila 2021 razkrila, da se identificira kot moški. Od aprila naprej je začela socialno tranzicijo v moškega, dala si je tudi že odstraniti dojke, moških hormonov pa zaenkrat še ne jemlje, saj želi sezono končati v ženski konkurenci. Po končanem tekmovanju je snela zgornji del kopalk in na začudenje navzočih pokazala svoje oprsje oz. manjko le tega.

Lia Thomas po tranziciji v žensko (februar 2020), Foto: Facebook, Lia Thomas


Eden izmed prisotnih je dogajanje za Daily Mail komentiral: »Moški je pravkar sesul žensko ekipo.« Mnogi so se tudi zgražali, da mora NCAA kaj ukreniti v zvezi s tem.



NCAA – Nacionalna univerzitetna atletska zveza v svojih pravilih določa, da se moški, ki se identificira kot transspolen, lahko udeležuje tekmovanj v ženski kategoriji, če z ustrezno hormonsko terapijo dovolj zniža raven testosterona kontinuirano vsaj eno koledarsko leto prej.

Lia Thomas ustrezno raven testosterona dosega že približno dve leti, zato je v skladu s pravili NCAA lahko povsem legalno tekmoval v ženski kategoriji. Iszak Honig pa kljub temu, da si je dala odstraniti prsi, še vedno ostaja biološka ženska in še ne jemlje hormonov, zato prav tako lahko tekmuje v ženski konkurenci.


Protesti staršev in sotekmovalk zaenkrat naleteli na gluha ušesa, univerza jih usmerja na terapijo za osebe s težavami z duševnim zdravjem


Več sotekmovalk naj bi nameravalo tekmo bojkotirati, ker ocenjujejo, da ima Thomas nepošteno prednost pred njimi, a se za bojkot na koncu niso odločile iz strahu pred tem, da bi jih označili za transfobne in jim preprečili tekmovati v kasnejših tekmovanjih.

Protestirajo tudi mnogi starši. Eden izmed njih v anonimnem pismu piše: »Pošteno tekmovanje je očitno resno ogroženo. Opozoril pa bi tudi na širše učinke dogajanja. Število mest na tekmovanjih je omejeno in Lia zaseda eno mesto, ki bi sicer pripadlo dekletu. Transspolne ženske jemljejo priložnosti, ki so ustvarjene za dekleta. To se pozna tudi pri štipendijah, vpisih na univerze itd.

Pravila so namenjena temu, da ženskam omogočijo, da imajo enake možnosti kot moški. Brez ustreznih pravil glede ženskih kategorij pa lahko vse združimo v eno plavalno ekipo in vidimo, kdo bo zmagal. Moja hčerka ne bo imela možnosti. Prepričan sem, da tudi vaša ne. Jasno je, da vključevanje transžensk v ženske športe pomeni izgubo priložnosti in izključevanje bioloških žensk.«

Tako Ivy liga kot Univerza v Pensilvaniji pa sta Thomasa pri njegovih nastopih v ženski ekipi podprli z obrazložitvijo, da se drži vseh pravil ter da bo nadaljeval s predstavljanjem univerze v ženski ekipi. Kritičnim staršem so odgovorili: »Povsem podpiramo vse naše študente-atlete in želimo pomagati naši skupnosti krmariti skozi Liine uspehe te zime.Univerza je zavezana k ustvarjanju vključujočega okolja za vse študente, trenerje in drugo osebje.« Odgovoru so dodali povezavo na službo za pomoč na področju duševnega zdravja.

Prednosti moške pubertete pri plavanju očitne


A mnogih glasov s tem niso utišali. Nekaj deklet je pred dvorano protestiralo zaradi nepoštenih pogojev tekmovanja, Thomasov nastop pa so označili za diskriminacijo žensk. »Tudi po tranziciji ima Thomas še vedno prednost pred drugimi tekmovalkami. Je fizično večji, ima večje srce, pljuča, kosti, več mišic in večjo površino. To s tranzicijo ne izgine,« je povedala ena izmed protestnic za Newsweek.

Lia Thomas ima očitno biološke prednosti svojega biološkega moškega spola pred ženskimi sotekmovalkami. Foto: Twitter


Z njihovimi opažanji se strinja tudi urednik športne revije Swimming World John Lohn, ki opozarja, da je imel Thomas 20 let prednosti gradnje svojega telesa s pomočjo testosterona, česar biološka ženska ne more doseči. Kljub terapiji, ki znižuje raven testosterona, njegovi nastopi jasno kažejo, da je v prednosti zardi genetike biološkega spola.

Atletska zveza medtem obratno zatrjuje, da »trans-ženske niso in nikoli niso bile nevarnost za ženski šport«, pri tem pa se zgovarjajo na množico tistih trans-žensk, ki tudi v ženskih kategorijah nikoli niso uspele.

KOMENTAR: Peter Merše
Konec ženskega športa?
Če ne bo športni svet kmalu dojel, da je zaščita žensk, ki se trudijo in trenirajo celo življenje, nujno potrebna, bomo kmalu videli konec ženskega športa. Povsem brez smisla so namreč leta treningov, če na koncu nimaš resnih možnosti za zmago, ker te premaga moški. Pri tem je treba jasno poudariti, da besa in frustracij nima smisla stresati nad Lio Thomas in Iszacom Henigom, ki sta po svoje tudi žrtvi, saj potreba po spreminjanju spola morda prav za boljše športne uvrstitve nikakor ni brez posledic za posameznika, ki se tranzicije loti. Prav ti so pogosto še največje, a hkrati spregledane žrtve sistema, ki je podlegel teoriji spola. In prav zato tudi ni tako zelo nenavadno, da večina transspolnih atletov vendarle ne uspe niti v ženskih kategorijah. Za nastop na najvišjem nivoju je potrebna tudi psihična pripravljenost, ne zgolj fizična, kjer razvoj moškega telesa na tekmovanju daje prednost pred ženskim. A dlje kot bo šla ta norost, več se bo našlo tudi takih, ki bodo psihično dovolj močni za uspeh, ali pa bodo v želji po zmagah nekateri fantje celo zavestno zlorabljali pravila.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike