Kandidata za slovenskega Sebastiana Kurza: mag. Matej Tonin in dr. Anže Logar
POSLUŠAJ ČLANEK
S 27. leti je postal minister za zunanje zadeve, z 31. bo prevzel vodenje Republike Avstrije. Meteorski vzpon mladega konservativca Sebastiana Kurza je osupljiv, sploh če vemo, da gre za "faliranega" študenta brez univerzitetne diplome.
S svojo mladostniško karizmo in zagnanostjo, predvsem pa odločnimi stališči glede ključnih vprašanj, ki tarejo ljudi (varnost, migracije), je osvojil srca in razum Avstrijcev ter Ljudsko stranko popeljal od verjetnega poraza do prepričljive zmage.
Desna sredina je v Avstriji z njim postala močnejša in samo od sebe se ponuja vprašanje, ali lahko konservativni voditelj podobnih kapacitet na površje izplava na slovenski sceni.
Trenutno sta na obzorju dva kandidata: poslanec Nove Slovenije mag. Matej Tonin in njegov kolega iz SDS dr. Anže Logar.
Sebastjan Kurz je čistokrvni politik - v življenju ni počel ničesar drugega. Zaradi politike je opustil študij prava. Pri 23-ih je prevzel vodenje strankinega podmladka, pri 24-ih letih postal mestni svetnik na rodnem Dunaju, leto kasneje državni sekretar za migracije in z 27-imi leti avstrijski minister za zunanje zadeve, najmlajši v Evropi. Zdaj bo postal tudi najmlajši ministrski predsednik.
Maja letos je prevzel upehano Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP), pod svojimi pogoji, ki jih je zastavil v prepričanju, da so nujni za volilni uspeh. Personaliziral je politiko in na volitve stranko popeljal pod imenom Lista Sebastiana Kurza - nova Ljudska stranka ter med kandidate vključil tudi nestrankarske ljudi. Zahteval je tudi 50 % kvoto prisotnosti žensk na listi.
"Je konservativni voditelj, politik, ki se giblje na polju med konservativnim in liberalnim," ga je opisal urednik avstrijskega dnevnika Die Presse Oliver Pink. Govori v jasnem, razumljivem jeziku. Izpostavlja potrebe po reformah, konkurenčnosti in zmanjševanju davkov.
Prepoznavnost in zaupanje med avstrijskimi volivci si je zgradil predvsem z odločno in trdno politiko glede migrantskega vprašanja. Bil je med pobudniki zaprtja migrantske poti, zavzema se za nadzor nad avstrijskimi mejami pri prestrezanju nezakonitih prebežnikov.
Ko gre za nacionalne interese Avstrijcev mu ni težko zavzeti odločnega stališča do kogarkoli, tudi Turčije, ko ta pritiska na Evropo in skuša vplivati na volitve v evropskih državah.
Z ostrejšo migrantsko politiko, prepovedjo nošenja burke v javnosti, konservativnimi stališči do istospolnih porok in podobno je Avstrijsko ljudsko stranko ponovno vrnil na pot zmagoslavja.
Na prvi pogled ima z avstrijskim kolegom največ skupnega mladi politik Nove Slovenije mag. Matej Tonin. Oba pripadata isti krščansko-demokratski politični opciji, imata praktično enake poglede na nujnost reform, vzpostavljanja konkurenčnosti, na davčno in migrantsko politiko. In navsezadnje, zelo podobno politično kariero, od "grassroots" začetkov v lokalni politiki in podmladku do vzpenjanja proti vrhu.
Njegov potencial je prepoznala tudi Evropska ljudska stranka in ga pred leti povabila v svoj program za bodoče voditelje.
Tonin je, za razliko od tri leta mlajšega Kurza, sicer vzporedno s političnim vzponom diplomiral in magistriral iz politologije. Po večletnem kaljenju v kamniškem občinskem svetu in v strankini službi za odnose z javnostjo je od 2011 poslanec državnega zbora, zadnji mandat tudi vodja poslanske skupine. Velja za najverjetnejšega naslednika Ljudmile Novak na čelu stranke. Pooseblja prenovljen obraz krščansko-demokratske politike, s pomočjo katerega se je stranka vrnila med žive po izpadu iz parlamenta leta 2008.
Matej Tonin je poročen in ima dve predšolski hčerki.
Anže Logar je nekoliko starejši od obeh kolegov iz sorodnih desno-sredinskih strank, a vseeno sodi med mlajšo gardo slovenskih politikov. Leta 2000, pri 24-ih letih, je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani, šest let kasneje magistriral in 2016 doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije.
Politično ime in renome si je ustvaril predvsem z vodenjem preiskovalne komisije, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu - področje, ki se je izkazalo za eno ključnih rak ran slovenske družbe. Z odločnim, strokovnim in prepričljivim vodenjem je pridobil simpatije tako širše javnosti kot osrednjih medijev, kar je za člana stranke, iz katere izhaja, svojevrsten uspeh.
Karierno pot na opaznejših položajih v politiki je sicer začel kot direktor Urada Vlade RS za komuniciranje v obeh Janševih vladah, nekaj časa preživel v Bruslju kot svetovalec poslanske skupine Evropske ljudske stranke, poslanec državnega zbora je od leta 2014.
Je nosilec državnega priznanja za zasluge Republike Litve, ker je njenega državljana rešil pred utopitvijo.
Na uradni spletni strani SDS ga predstavljajo še kot ljubitelja športa in navdušenega pohodnika.
S svojo mladostniško karizmo in zagnanostjo, predvsem pa odločnimi stališči glede ključnih vprašanj, ki tarejo ljudi (varnost, migracije), je osvojil srca in razum Avstrijcev ter Ljudsko stranko popeljal od verjetnega poraza do prepričljive zmage.
Desna sredina je v Avstriji z njim postala močnejša in samo od sebe se ponuja vprašanje, ali lahko konservativni voditelj podobnih kapacitet na površje izplava na slovenski sceni.
Trenutno sta na obzorju dva kandidata: poslanec Nove Slovenije mag. Matej Tonin in njegov kolega iz SDS dr. Anže Logar.
Sebastjan Kurz je čistokrvni politik - v življenju ni počel ničesar drugega. Zaradi politike je opustil študij prava. Pri 23-ih je prevzel vodenje strankinega podmladka, pri 24-ih letih postal mestni svetnik na rodnem Dunaju, leto kasneje državni sekretar za migracije in z 27-imi leti avstrijski minister za zunanje zadeve, najmlajši v Evropi. Zdaj bo postal tudi najmlajši ministrski predsednik.
Maja letos je prevzel upehano Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP), pod svojimi pogoji, ki jih je zastavil v prepričanju, da so nujni za volilni uspeh. Personaliziral je politiko in na volitve stranko popeljal pod imenom Lista Sebastiana Kurza - nova Ljudska stranka ter med kandidate vključil tudi nestrankarske ljudi. Zahteval je tudi 50 % kvoto prisotnosti žensk na listi.
"Je konservativni voditelj, politik, ki se giblje na polju med konservativnim in liberalnim," ga je opisal urednik avstrijskega dnevnika Die Presse Oliver Pink. Govori v jasnem, razumljivem jeziku. Izpostavlja potrebe po reformah, konkurenčnosti in zmanjševanju davkov.
Prepoznavnost in zaupanje med avstrijskimi volivci si je zgradil predvsem z odločno in trdno politiko glede migrantskega vprašanja. Bil je med pobudniki zaprtja migrantske poti, zavzema se za nadzor nad avstrijskimi mejami pri prestrezanju nezakonitih prebežnikov.
Ko gre za nacionalne interese Avstrijcev mu ni težko zavzeti odločnega stališča do kogarkoli, tudi Turčije, ko ta pritiska na Evropo in skuša vplivati na volitve v evropskih državah.
Z ostrejšo migrantsko politiko, prepovedjo nošenja burke v javnosti, konservativnimi stališči do istospolnih porok in podobno je Avstrijsko ljudsko stranko ponovno vrnil na pot zmagoslavja.
Mag. Matej Tonin
Na prvi pogled ima z avstrijskim kolegom največ skupnega mladi politik Nove Slovenije mag. Matej Tonin. Oba pripadata isti krščansko-demokratski politični opciji, imata praktično enake poglede na nujnost reform, vzpostavljanja konkurenčnosti, na davčno in migrantsko politiko. In navsezadnje, zelo podobno politično kariero, od "grassroots" začetkov v lokalni politiki in podmladku do vzpenjanja proti vrhu.
Njegov potencial je prepoznala tudi Evropska ljudska stranka in ga pred leti povabila v svoj program za bodoče voditelje.
Tonin je, za razliko od tri leta mlajšega Kurza, sicer vzporedno s političnim vzponom diplomiral in magistriral iz politologije. Po večletnem kaljenju v kamniškem občinskem svetu in v strankini službi za odnose z javnostjo je od 2011 poslanec državnega zbora, zadnji mandat tudi vodja poslanske skupine. Velja za najverjetnejšega naslednika Ljudmile Novak na čelu stranke. Pooseblja prenovljen obraz krščansko-demokratske politike, s pomočjo katerega se je stranka vrnila med žive po izpadu iz parlamenta leta 2008.
Matej Tonin je poročen in ima dve predšolski hčerki.
Dr. Anže Logar
Anže Logar je nekoliko starejši od obeh kolegov iz sorodnih desno-sredinskih strank, a vseeno sodi med mlajšo gardo slovenskih politikov. Leta 2000, pri 24-ih letih, je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani, šest let kasneje magistriral in 2016 doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije.
Politično ime in renome si je ustvaril predvsem z vodenjem preiskovalne komisije, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu - področje, ki se je izkazalo za eno ključnih rak ran slovenske družbe. Z odločnim, strokovnim in prepričljivim vodenjem je pridobil simpatije tako širše javnosti kot osrednjih medijev, kar je za člana stranke, iz katere izhaja, svojevrsten uspeh.
Karierno pot na opaznejših položajih v politiki je sicer začel kot direktor Urada Vlade RS za komuniciranje v obeh Janševih vladah, nekaj časa preživel v Bruslju kot svetovalec poslanske skupine Evropske ljudske stranke, poslanec državnega zbora je od leta 2014.
Je nosilec državnega priznanja za zasluge Republike Litve, ker je njenega državljana rešil pred utopitvijo.
Na uradni spletni strani SDS ga predstavljajo še kot ljubitelja športa in navdušenega pohodnika.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
9 komentarjev
Rajko Podgoršek
Kot kažejo današnji rezultati bo desnica oziroma konservativno-liberalna desna sredina morala dati prostor novim, mladim obrazom. Pa ne novim v smislu, da jih prej nikjer ni, ampak mladim (znanim) bolj v ospredju. Očitno kar nekaj komentatorjev tukaj razmišlja to smer in bo teh pozivov vedno več.
prvi
Moj favorit pri NSi po odhodu Ljudmile Novak je Jernej Vrtovec
Jernej
Že dlje časa povsem za sebe in povsem spontano razmišljam, da bi bil dr. Anže Logar pravšnji za predsednika vlade. Ima karizmo, nastop in potrebno samozavest. Vesel sem, da tudi novinarji opažajo Logarjeve lastnosti in so o tem napisali članek.
Prave kandidate proti zadnjim predsednikom vlad torej imamo. Čas pa bo pokazal svoje.
Kraševka
Kugy, prav praviš. Tudi Ana razmišlja v pravo smer.Franc
Mihič pa strelja v prazno in obrača stvari na glavo - Mogoče pa hoče krivdo tajkunizacije odvzeti levici. Mihiči zelo koristijo levici - manj pa Sloveniji.
Kugy
Social demokracija v Pučnikovem duhu je imala možnost zavladat Sloveniji. SDS ne. S politiko ki jo vodi, je obsojena na večno drugo mesto. Mladi, ki se razvijajo v tem okolju ne bodo nikoli Kurzi. Logar je žal duplikat Janše, Tonin sledi nekoliko počasneje, Novi Kurz bo tisti, ki bo prevzel bistroumnost Janše in bo hkrati dovolj sočuten do ljudi in spravljiv z nasprotniki. Če bi Janša pobral trohico karizme Mandele ali Havla, bi vodil vlado in Slovenijo že dolgo časa. Žal on twita.
Miha
Po tvoje je najbolje, da je Janša tiho, slabi oblastniki pa veselo vladajo naprej?
Alojzij Pezdir
Naši strankarski prvaki se doslej niso izkazali kot dovolj odprti, sposobni, pozorni, tenkočutni in spodbujevalni za iskanje, brušenje in promoviranje novih prepoznavnih in samostojnih političnih osebnosti.
Praktično v vseh naših političnih strankah se pustijo predsedniki (iz)voliti na listah brez protikandidatov in temu primerna je tudi reakcija, če se kdaj kje pojavi "preveč drzen" ali "preveč ambiciozen kandidat", da ga "strankarsko plemstvo" že samo preventivno odstrani kot potencialnega konkurenta prvaku in mu ponudi za "status quo" v stranki odrešilno "enakovredno" mesto podpredsednika ali člana IO ali strokovnega sveta ipd.
V naših strankarskih in kadrovskih razmerah ter v praksi vzdrževanja "statusa quo" v celotni naši aktualni politiki torej primer Kurz preprosto ni mogoč. Ni mogoč, ker najverjetnejši novi avstrijski kancler Kurz "nima diplome", ker je premlad in ker se je bil sposoben prebiti na čelo najverjetnejše vladajoče stranke in avstrijske vlade mimo številnih mrtvoudnih strankarskih "prvakov" in "marmornih" političnih "spomenikov" ter mimo pogubnih prevladujočih političnih sil negibnega "statusa qou". Gotovo mu ni bilo in zagotovo mu ne bo lahko, a doslej je uspeval z edino pomembno demokratično, se pravi ljudsko oporo in podporo - s podporo večine volivcev in večinskega članstva stranke, ki verjame v potrebo po družbenih spremembah ter možnost, da resnične družbene spremembe zagotovijo predvsem mladi, neobremenjeni in nekompromitirani politiki svetovljanske razgledanosti in nacionalne osveščenosti.
Franc2015
Nasprotniki neprestano mečejo naprej Toninu tisto glasovanje - a šlo je za spoštovanje instituta predsednika republike in ne za pokojnino Milanu Kučanu (ki je bil slučajno predsednik). V Sloveniji imamo hud problem pri spoštovanju demokratičnih institucij, ki jih preveč vežemo na konkretno osebo, ki jo trenutno zaseda. A če bi pa bil v tistem trenutku predsednik nekdo, ki je nam bližji, bi pa bilo povsem vredu, da na tak način uredimo predsedniško pokojnino?
No, takšno razmišljanje je v zrelem demokratičnem sistemu napačno. Verjamem, da je Tonin kot politolog to vedel, pa še trije člani stranke SDS, ki prav tako niso glasovali proti - če bi se proti oglasil eden izmed njih, bi "Kučanova" pokojnina padla. A začuda njih nihče ne omenja kot izdajalce.
V bistvu pa gre za obračunavanje z mladim politikom iz druge stranke, ker se pač zavedajo njegovega potenciala. In ta nedvomno je, da doseže Kurza, oziroma slovensko krščansko-demokracijo vendarle enkrat potegne iz blata, v katerega se je z leti naivne politike globoko pogreznila.
Rajko Podgoršek
Definitivno imata velik potencial. Sam bi izpostavil še kakšne bolj izkušene bivše politike kot je Romana Jordan. Definitivno pri nastajajočem Prstanu mrgoli izkušenih in znanih potencialnih dobrih kandidatov. Ajde Domovina, po predsedniških naredite eno video okroglo mizo z njima. Zakaj ne bi izkoristili možnosti, ki jih ponuja internet ;) Po mojem bi se z pametno viralno kampanijo in organizacijo na terenu dalo volitve gladko zmagat.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.