Kamikaze republikancev: Trump z imenovanjem novega sodnika tvega zmago na volitvah

Nejc Povirk
16

Embed from Getty Images

Vrhovno sodnico Ruth Bader Ginsburg je imenoval Bill Clinton. Na vrhovnem sodišču je spadala med liberalnejše sodnike, mnogi jo imajo za največjo borko za pravice žensk. Vir slike: Twitter račun @norine_jameson

V petek je 87. letu je zaradi raka trebušne slinavke umrla ameriška vrhovna sodnica Ruth Bader Ginsburg. Ker imajo vrhovni sodniki dosmrtni mandat, so se takoj po njeni smrti pojavila ugibanja, da bo predsednik Trump izpraznjeno mesto zapolnil še pred volitvami. Ugibanje se je potrdilo na predvolilnem zborovanju v Severni Karolini, kjer je Trump že napovedal, da bo naslednji teden začel s postopki, in omenil, da bo na sodniško mesto imenoval žensko, med kandidatkama pa se omenjata tudi katoliški pravnici Amy Coney Barrett in Barbara Lagoa.

Vrhovno sodišče je zadnja sodna inštanca v ZDA, ki postavlja precedense za sodišča širom po državi, zadnja desetletja pa je močno polarizirano. Vrhovne sodnike (9) predlaga predsednik, potrjuje pa jih senat.

V komentarju uredništva se sprašujemo, kako močno lahko imenovanje novega sodnika zamaje republikansko kampanjo pred volitvami.

Podobnih objav na socialnih omrežjih je še veliko. Reza Arslan je nekdanji voditelj pri CNN. Katie Herzog je liberalna politična komentatorka. Vir slike: posnetek zaslona Twitter

»Vir iz Bele hiše« je že nekaj ur po smrti sodnice spodbudil medijska ugibanja, da bo Trump po hitrem postopku, še pred volitvami, imenoval novega sodnika. Trump, ki je v svojem mandatu imenoval dva nova sodnika (Gorsuch, Kavanaugh), bi tako povzročil prevlado sodnikov s konservativno nazorsko usmeritvijo (6:3).

Liberalni mediji so to novico pospremili z ogorčenjem. Kritike na socialnih omrežjih so se skoncentrirale na vodjo senatske večine sen. Mitcha McConnella (R, Kentucky). Medijsko podprti izgredniki so se zbrali pred njegovim domom v Washingotnu, napovedali pa so, da bodo okupirali njegovo sosesko v Louisvillu.

Demokrati se ne strinjajo s hitrim imenovanjem

Vodja demokratov v senatu sen. Chuck Schmmer (D, New York) (ki je v preteklosti že grozil sodnikoma s pro-life usmeritvijo) je spomnil na leto 2016, ko je prav Mitch McConnell preprečil imenovanje novega sodnika pred volitvami. Celo predsednik odbora za pravosodje sen. Lindsay Graham (R, J. Karolina) je leta 2018 dejal, da bodo v podobnem primeru republikanci počakali na volitve.

A spodnji video priča, da so demokrati razmišljali drugače, ko so bili sami v takšnem položaju.

Zakaj bodo republikanci imenovali novega sodnika?

Mitch McConnell je ob kritikah opozoril na bistveno razliko z imenovanjem leta 2016. V zadnjih mesecih predsedovanja Obame je imel senat republikansko večino. »Že od leta 1880 senat ni potrdil sodnika, ki ga je predlagal predsednik nasprotne stranke v volilnem letu,« je zapisal McConnell in dodal, da so Američani na vmesnih volitvah leta 2018 celo utrdili republikansko večino in tako podprli politiko predsednika Trumpa.

Da morajo izpolniti svojo dolžnost do volivcev, pa je dejal sen. Ted Cruz (R, Teksas), ki je za Fox News razložil, zakaj je pomembno, da se imenuje vrhovnega sodnika še pred volitvami. »Demokrati in Joe Biden so jasno povedali, da bodo izpodbijali legitimnost volitev,« je povedal Cruz in opozoril, da bi v situaciji nepolnega vrhovnega sodišča (4:4) lahko prišlo do ustavne krize.

Podobna situacija se je zgodila na predsedniških volitvah leta 2000, ko je George Bush (R) za las premagal Al Gora (D). Al Gore je takrat dobil večino glasov po državi, a je zaradi elektorskega sistema zmagal Bush. Zaradi ustavne pritožbe in ponovnega štetja glasov na Floridi Američani takrat kar nekaj tednov niso vedeli, kdo bo naslednji predsednik države. Ted Cruz je bil takrat del odvetniške ekipe kasnejšega predsednika Busha.

Sodišče je močno polarizirano

Sodišče, ki mu predseduje John Roberts, ima devet članov, pet so jih imenovali republikanski predsedniki: Trump (Gorsuch, Kavanaugh), Bush ml. (Roberts, Elito) in Bush st. (Thomas); štiri pa Obama (Sotomayor, Kagan) in Clinton (Breyer in preminula Bader Ginsburgova). Dojemanje vrhovnega sodišča je v ZDA bolj politično, kot smo vajeni v Evropi. Običajno se pri sodnikih nazorska miselnost in glasovanje sklada z nazorom predsednika, ki je sodnika imenoval. Ni pa vedno tako, kar v odmevnih primerih velikokrat razjezi Američane (npr. o splavu, LGBTQ+ pravicah, pravicah do nošenja orožja …).

Vrhovno sodišče ZDA. Vir slike: pixabay

V zadnjih letih je razvidno, da liberalni sodniški blok glasuje veliko bolj »disciplinirano« kot konservativni. Junija letos je v primeru »Title 7« sodišče odločilo, da se zakon, ki specifično varuje delavce proti spolni diskriminaciji, lahko interpretira tudi kot varovanje na podlagi spolne usmerjenosti. Takrat so konservativni pravniki opozarjali, da je šlo za rezultatsko odločanje, ki bo vplivalo na omejevanje svobode govora in veroizpovedi. Odločitev je bila sprejeta s 6:3, poleg predsednika Robertsa je z liberalnimi sodniki glasoval tudi Gorsuch.

Prav zaradi takih odločitev je za republikance pomembno, da liberalno Bader Ginsburgovo zamenjajo s sodnico s konservativnim svetovnim nazorom. Za marsikaterega Američana je to celo pomembneje, kot zmaga na volitvah.

Še bolj razgreta kampanja

Ob morebitnem potrjevanju novega sodnika še pred volitvami lahko pričakujemo, da bo to še dodatno razgrelo predvolilno politično ozračje. Potrjevanje zadnjega vrhovnega sodnika Kavanaugha je potekalo v luči domnevnih obtožb o spolni zlorabi izpred 30 let. Kljub pomanjkanju dokazov in dejstvu, da obtožb Christine Blasey Ford ni potrdil noben njen prijatelj, je bila novica o njegovi zlorabi na naslovnicah več tednov, tudi v slovenskih prevladujočih medijih. Podobno mobilizacijo medijev lahko pričakujemo tudi ob tokratnem imenovanju.

Dosedanja sestava vrhovnega sodišča ZDA. Vir slike: supremecourt.gov
Kamikaze republikancev: Raje sodnik kot zmaga na volitvah?

Očitno je, da gredo republikanci tokrat na vse ali nič, imenovali bodo sodnika, pa četudi jih to stane zmage na volitvah. S predsednikom in večino v senatu imajo končno možnost, da odločilno utrdijo razmerje na vrhovnem sodišču.

A to ne bo lahko, saj je kar nekaj republikanskih senatorjev napovedalo, da ne podpira imenovanja pred volitvami (sen. Susan Collins (R, Maine), sen. Lisa Murkowski (R, Aljaska)) kar bo močno otežilo postopke, hkrati pa tik pred volitvami pokazalo razdeljenost med republikanci.

Na novembrskih volitvah se voli tudi tretjina mest v senatu, mnogim republikanskim senatorjem dihajo za ovratnik demokratski nasprotniki (Georgia, Severna Karolina, Kolorado …). Glasovanje o vrhovnem sodniku mesec dni pred volitvami pa lahko zaradi mobilizacije neopredeljenih volivcev, ki bi si želeli bolj uravnoteženo sodišče, nevarno ogrozi ponovno izvolitev nekaterih senatorjev.

Še pred kratkim je kazalo, da bo republikancem zlahka uspelo obdržati senat; če pa bi padel senat ob morebitni Bidnovi zmagi, bodo demokrati nadzorovali vse tri zakonodajno-izvršilne inštitucije (predsednik, predstavniški dom, senat), kar bi bila katastrofa za ameriške konservativce.

A očitno je mesto »šestega« sodnika na vrhovnem sodišču dovolj mamljivo, da bodo tvegali tudi zmago na volitvah. Navsezadnje lahko sodišče zavrne tako rekoč vsako ustavno sporno zakonodajo, ki jo predlaga izvoljena oblast.

16 KOMENTARJI

  1. Največja težava desnice je vedno bila ideološka razdeljenost. Nihče te ne nauči, kaj verjame desnica; ali imaš konzervativni instinkt, ali pa ga nimaš.

    In če ga nimaš, ti tovarišica v šoli (v samostojni Sloveniji celo bolj kot v komunizmu) natančno pove, za koga in za kaj glasovati, da boš priden levičar.

    Zato je na desnici vedno veliko dvomljivcev, omahljivcev in nekih miroljubov, ki ne razumejo, da smo v vojni in da vsaka zmaga levice pelje v (nekaznovan, dovoljen) genocid. Trump mora spraviti skozi karseda konzervativno sodnico in upati na najboljše.

    Konec zveznega zakona o splavu, ki ga je stara vešča želela na vsak način obdržati, do točke ko navkljub hudemu raku tudi odstopiti ni želela (množični pokol otrok je bil pač pomembnejši), bi bil ogromna ideološka zmaga ne le za Republikance, ampak za desnico povsod po svetu.

  2. mmm….. tako naokrog po netu je slišati, da ni umrla v petek temveč so jo imeli v hladilniku in si kupovali čas. Ko je prišlo v javnost so takoj napovedali ulico, ki pa bo tudi če Trump zmaga. Tako siromak nima kaj za izbrati.
    Sicer pa, igra se igra v par swingerskih državah, ostalo je odločeno. Ni pa zgodba preprosta, če kaj drži vsa ta glasovanja po pošti, glasovanja nerezidentov,…
    JE VAŽNO JE KDO BO TOKRAT V SENATU SODIŠČA

    Trump 2020 in civil war že drugi dan, zgubili so !

  3. Moj pogled je malce drugačen. Sicer imate zelo zanimivo, poglobljeno razmišljanje.
    Kljub temu, kar jaz spremljam ne bi temu rekel ‘kamikaze’ poteza ampak preprosto del te kampanije kjer se vložek še naprej veča (‘raising the stakes’). Že itak je kampanija razgreta, sploh ker se zdi da ni nič odločeno. Trump in GOP (republikanci) bodo to znali uporabiti v bitki argumentov.
    Se pa pojavlja zanimiva situacija, ko Trump uspešno na svojo stran masovno zvablja katoliške volilce stran od sicer katoliškega (vprašanje v kakšni meri) Bidna. In da je problem še večji: katoliški blok je v ključnih t.i. ‘swing states’ – Michigan, Wisconsin, Pennsylvania – ključen. Dodatno Trump celo napada Minessoto (ki je zadnjič šla demokratom). Zato demokrate ta razvoj dogodkov zelo zelo skrbi.

    • ha, nekatolik ima katoliške volilce, ker je proti splavu, t.i.katoliški kandidat pa podpira splav (vključno z vso Cerkveno mašinerijo, skupaj z ameriškimi škofi(z nekaj izjemami), z James Martinom prav v ta namen od papeža imenovanim PR Cerkve, ki hodi na predvolilna srečanja Demokratov in jih potrjuje v njihovi (heretični) veri.). Če se duhovniki slučajno oglašajo in javno nasprotujejo podpori demokratskega predsednika, jih škofje utišajo, eden zadnjih zloglasnih primerov je James Altman. baje, da ameriški škofje (ne Cerkev, ker Cerkev smo verniki+posvečeni ljudje) nujno potrebujejo demokratsko zmago, saj so v hudi finančni stiski (verjetno je njihovo razkošno življenje ogroženo!). nedeljske puščice v cerkvah pridejo prazne nazaj. kar so sejali to žanjejo.

      • m.a.l.a. – Očitno nisem edini, ki v Sloveniji sledi dogajanju okoli Jamesa Altmana :):) Ja, oče Altman je kar ”zakuril” Youtube s svojimi videi, ki so v kratkem času nekaj dneh dosegali številke v stotisočih in do pol milijona ogledov, ter sprožil kar veliko debato, bomo videli, če bo to imelo vpliv na volivce v ključnih državah predvsem na Vzhodni Obali. Na internetu se dogaja veliko ene aktivnosti za katero se zdi, da se še ne ve kako bo vplivala na volitve ter udeležbo, ampak zdi se, da so Demokrati nekaj spregledali……

      • vprašanje zate Rokc: kaj si misliš o škofu Robertu Barronu in njegovih aktivnostih zadnje čase, predvsem name calling “rad trad” (radical traditionalists) in da so le ti največja grožnja današnji Cerkvi?

      • m.a.l.a. – Damage Control. Situacija na terenu med katoliki v ZDA se rapidno spreminja. COVID-19 epidemija je samo še pospešila zadeve (ne pozabimo na že poprejšnji upad vernikov, pojav internetnih katoliških medijev, škandal v Bostonu ter škandal z laiciziranim kardinalom McCarrickom), ker je (kulturno-verski) šok ob zaprtih cerkvah tako velik. Nezadovoljstvo je veliko. Kot opazujem se zdi, da se bo zgodovinski ameriški lahko bi rekli ”katoliški konsenz” na teh volitvah dokončno zrušil in katoliki bodo v naslednjih desetletjih zelo jasno presedlali med republikance (link: https://en.wikipedia.org/wiki/Catholic_Church_and_politics_in_the_United_States#Presidential_elections).
        To ima posledično velik vpliv na delovanje ameriških škofov, njihovo socialno angažiranost, navsezadnje tudi pomik ameriške duhovščine in nekoč posledično verjetno episkopata v bolj konservativni del v globalnem katolištvu – to pomeni spremembe v delovanju ameriških kardinalov v Vatikanu – in tega se zelo bojijo.

        (POMEMBNA OPOMBA: to je čisto interna AMERIŠKA zgodba in vzporednic s katolištvom v Sloveniji zaenkrat ne moremo vleči. Pri nas se bodo sicer verjetno z zamikom morda čutile kakšne posledice globalnih katoliških sprememb – ker smo vedno ‘the last to the party’)

      • hvala za super razlago Rokc, tudi sama slutim, da je tako, mi je pa zelo neprijetno, da je (prej zelo spoštovani iz moje strani) dotični škof začel s takimi otročjimi forami, kot je name calling in celo grožnje, ki letijo na tradicionaliste, pa čeprav v šali in smehu izrečen “plague on your house”, to pa ni več smešno, saj vendar govori z avtoriteto škofa. skratka, dobila sem občutek, da je cerkvena avtoriteta tako zelo željna posvetne časti, za njihovo čredo pa jim ni mar in si jo celo nesramno privoščijo.

        sloveski škofje so pa samo tiho in pohlevni. zakaj tako? jih kdo drži v šahu? odkar imamo Zoreta je tišina postala oglušujoča.

      • še nekaj: zakaj bi se ameriški škofje tako zelo bali globalnega pomika v tradicionalno smer? nekje mora biti globji vzrok, ne samo izguba vpliva in moči lgbtq lobija?

      • m.a.l.a. – najprej glede škofa Barrona: pred leti je (še kot duhovnik) veliko naredil glede evangelizacije na spletu preko serije ‘Catholicism’ ter programa ‘Word on Fire’, tudi v slo. kat. medijih je še vedno omenjen kot lep primer evangelizacije. Njegovega zadnjega premika tako ne razumem, mogoče mu manjka poguma soočiti se z neprijetno realnostjo?
        Mislim, da ta zadnja misel pojasni odgovor na tvoje drugo vprašanje – česa se ameriški škofje bojijo: eno je biti politično korekten, imeti politični ”vpliv” (ki ga v resnici pri Demokratih nimajo), se kazati na letni ‘Al Smith Memorial Dinner’ itd. drugo pa je govoriti neprijetne stvari. Sploh pri LGBTQ tematikah je že navadne ljudi strah izpostaviti katoliški nauk in škofje se tega bojijo, ker se jim ne da prenašati medijskih pritiskov. V današnjem zahodnem svetu, ki je napadalen do klasične katoliške morale je potrebno imeti kar ”jajca” da govoriš direktno, iskreno, vodiš svojo čredo in jo varuješ pred volkovi. To bi bil moj odgovor, ki delno drži tudi na tvoje vprašanje glede slo. škofov.

  4. Menim, da je res treba takoj imenovati konservativnega sodnika, sicer bo v ZDA prevladal kulturni marksizem z vso noro levičarsko šaro, kot je lgbtq+l, teorija spolov, prevladovanjem Antifa in BLM ter migrantoljubcev in popolnoma levo ideologijo demokratov. Vse to prevladuje že v evropski bruseljski evrokraciji z izdatnimi Soroševimi podkupninami in bo predvsem zaradi islamistične, promigrantske, šeriatske in džihadistične agresivne ideologije slejkoprej povzročilo popolno razkristjanjevanje, raznarodovanje in izginjanje zahodne kulture pa tudi odpor avtohtonega prebivalstva in državljanske vojne, ki se v ZDA že nakazujejo.

    • Friderik – nekateri pravijo, da gre mogoče tudi za predovolilno taktiko. Če bi Trump imenoval predano katoličanko Amy Coney Barrett bi se lahko ponovili napadi demokratov in liberalcev na njo, ki jih je enkrat že doživela. Pri zaslišanju Barettove na pozicijo sodnice prizivnega sodišča (appeals court judge) je leta 2017 senatorka Dianne Feinstein izrekla znameniti obsojajoči stavek ”The Dogma Lives Loudly Within You!”. Če bi se sedaj ob novem zaslišanju Barettove ponovilo kaj takega in bi jo napadli, ker je katoličanka, bi s tem Trump lahko sprožil agresivnost pri demokratih in tako pridobil veliko ženskih glasov. V vsakem primeru bo Trump verjetno nominiral žensko kandidatko in to igral sebi v prid.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime